Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

1989

KIDRIČEVE NAGRADE ZA LETO 1989 so prejeli:

 

PROFESOR  DR. MIODRAG V. MIHAILOVIĆ  za življenjsko delo na področju teorijske jedrske fizike

 

Dr. Miodrag V. Mihailović je odločilno prispeval k razvoju novih raziskovalnih smeri v Sloveniji, tako v eksperimentalni kot teorijski jedrski fiziki. Že od vsega začetka, potem ko je povojna generacija fizikov na Institutu Jožef Stefan izdelala betatron, elektronski pospeševalnik in nevtronski generator, je sodeloval pri študiju fotonuklearnih reakcij v območju veleresonance in ima veliko zaslug, da so postale meritve teh reakcij zanimive v svetovnem merilu. Zasnoval je nov teleskopski spektrometer za merjenje žarkov gama, ki nastanejo pri vzbujanju veleresonance z nevtroni, in sodeloval pri njegovi izdelavi. Eksperimentalno delo je spodbudilo teorijske raziskave. V Ljubljani je nastala skupina za teorijsko jedrsko fiziko, katere vodja je bil in je še dr.Mihailović. Zanimanje za veleresonance se je prav po zaslugi dr.Mihailovića razširilo sprva na problematiko več teles v jedrski fiziki in pozneje na problematiko osnovnih delcev in teorije polja. Po prvem obisku v Angliji pri prof. R.Peierslu v letih 1962/63 je dr.Mihailović skupaj s sodelavci zasnoval opis spektra jedrskih stanj na variacijskem principu. V teorijo jedra je vpeljal tudi vsestransko uporabno metodo rodovne koordinate. V tistem času so v številnih raziskovalnih središčih po svetu študirali zgradbo jeder in jedrske spektre. V sedemdesetih letih se je težišče raziskav preneslo na študij jedrskih reakcij. Po svojem drugem obisku v Angliji (1973-75) je dr. Mihailović veliko prispeval k razširitvi variacijskega principa in metode rodovnih koordinat za izračun jedrskih reakcij.

 

Sodeloval je in še sodeluje s številnimi raziskovalnimi središči po svetu. Od vsepovsod dobiva vabila na krajše in daljše obiske. V zadnjem času je dobršen del svojega življenjskega dela predstavil na velikih konferencah v Kiotu in Kalkuti, na katerih je sodeloval tudi kot član posvetovalnih odborov in organizacijskega odbora.

 

Znanstveni opus dr.Mihailovića obsega 52 člankov in 21 objavljenih predavanj in referatov, ki jih je imel kot gost. V raziskovalno delo je vpeljal veliko mladih. Bil je mentor 7 diplomantom, 6 magistrantom in 10 doktorandom. Organiziral je več domačih in mednarodnih znanstvenih srečanj. Je tudi pobudnik skupne jugoslovanske podiplomske šole s področja osnovnih delcev in polj.

 

Raziskave dr.Mihailovića so vedno bile na čelu jedrske fizike in so obravnavale širok spekter problemov. Njegove zasluge so velike tudi pri organizaciji raziskovalnih dejavnosti in šolstva.

 

 

PROFESOR DR. BORIS ŽEMVA za vrhunske dosežke na področju anorganske kemije in kemije fluora

 

Prof.dr. Boris Žemva je pomemben soustvarjalec laboratorija za kemijo fluora Instituta Jožef Stefan. Mednarodni sloves si je pridobil na področju sinteze z elementarnim fluorom pod visokimi pritiski in s fotokemičnimi reakcijami. V zadnjem času se je posvečal novi smeri iskanja spojin elementov z neobičajno visokimi oksidacijskimi števili. Skupaj s sodelavci je v zadnjih letih objavil dvanajst del, ki so vidno odmevala v znanstvenem svetu. Dr.Žemva je v svojih delih opisal vrsto novih metod za sintezo binarnih fluoridov, ki so posebej uporabne za pripravo termično nestabilni elementov fluoridov v visokih oksidacijskih stanjih. Prvič je podal zanesljivo sintezo nikljevega tetrafluorida katerega obstoj je bil dvomljiv. Pomen te sinteze se da primerjati z odkritjem novih elementov v preteklosti.

 

Nova metoda sinteze binarnih fluoridov temelji na odvzemu fluoridnih ionov iz anionskega dela ustreznega topnega kompleksa z močnimi akceptorji fluoridnega iona. Na ta način je dr.Žemvi s sodelavci uspelo pripraviti nove binarne fluoride, kot sta srebrov trifluorid in nikljev tetrafluorid. Ta metoda je uspešnejša od že znanih metod za pripravo nižjevalentnih fluoridov, kot na primer osmijevega tetrafluorida in rutenijevega tetrafluorida.

 

Dr. Žemva je tudi dopolnil sinteze binarnih fluoridov z novim načinom priprave manganovega tetrafluorida z najmočnejšim oksidantom, kriptonovim difluoridom. Z uporabo ksenonovega heksafluorida kot srednje močne baze je s sodelavci uspešno sintetiziral vrsto kompleksnih fluoridov.

 

Profesor dr.Žemva ima pomembne zasluge za uvedbo sodobnih metod pri karakterizaciji takšnih spojin in interpretacijo njihovih lastnosti. Določil je zahteven fazni diagram v sistemu ksenon difluorid-ksenon heksafluorid-arsenov pentafluorid in dokazal obstoj adduktov s tališčem pri sobni temperaturi. Določitev kritične temperature ksenonovega heksafluorida pomeni vrhunski eksperimentalni dosežek.

 

Dela profesorja dr. Žemve na področju kemije fluora in fluoridov so mednarodno priznana. V zadnjih dveh letih je bil kar osemkrat povabljen na predavanja v tujini. Njegov ugled mu je omogočil tudi sodelovanje z uglednimi znanstvenimi skupinami v Berlinu, Giessnu, Los Alamosu in Berkeleyu.

 

 

PROFESOR  DR. IGOR GRABEC za vrhunske dosežke na področju raziskav akustične emisije

 

Eno najvažnejših znanstvenih področij prof.dr. Igorja Grabca je akustična emisija mehansko obremenjenih snovi. Dr.Grabec je svoje teoretično delo in raziskave najprej usmeril v kvantitativne metode analize akustične emisije v materialih in pri delovnih procesih. Pri tem je za eksperimentalno delo razvil širokopasovne senzorje za akustične emisije in izpopolnil možnosti za optimalno filtriranje signalov. Prvi na svetu je s sodelavci izmeril mikroskopske sile, ki se sproščajo pri faznih premenah v kovinah oz. zlitinah. Razvil je metode za kvantitativno analizo napredovanja razpok v polimernih materialih.

 

Eksperimentalno delo pri raziskavi pojavov akustične emisije pri odrezovalnih procesih na kovinah mu je omogočilo teoretični opis rezalnega procesa na podlagi nelinearnega dinamskega modela. Prvi na svetu je dokazal, da lahko s takšnim modelom teoretično opise kaotične lastnosti akustičnih emisij z modernimi metodami teorije determinističnega kaosa. Pojasnil je nastanek naključnih vibracij in njihov kvaziperiodični prehod v kaos. Še vidnejši uspeh je dosegel z združitvijo metod nelinearnega modeliranja dinamskih pojavov, kvantitativnih metod analize akustičnih emisij in optimalnega filtriranja signalov. Združitev teh pojavov je pripeljala do zasnove inteligentnega adaptivnega sistema po vzoru nevronske mreže. Ta sistem se je zmožen učiti po eksperimentalnih podatkih in to svoje optimalno "znanje" uporabiti pri reševanju direktnih in inverznih problemov, povezanih z analizo akustičnih emisij. S tem je dr. Grabec nakazal možnost za razvoj novih generacij inteligentnih analizatorjev akustične emisije, ki lahko delujejo na podlagi paralelne obdelave informacije. To delo dr. Grabca pomeni novost na področju akustičnih emisij in z njim je prehitel dejansko stanje tehnike, ki ustrezne senzorje šele razvija. Univerza Cornell v ZDA je postopek prijavila kot inovacijo in skupaj z avtorjem zaprosila za patent.

 

Prof.dr. Igor Grabec je raziskave o kaosu in nevronskih mrežah iz matematično naravoslovnih ved razširil tudi na tehniška področja. Novi učeči se pomnilniški sistemi z nevronskimi mrežami bodo prispevali k bistvenemu napredku merilne tehnike. O svojih raziskavah je uspešno poročal na številnih znanih ustanovah po svetu in si pridobil mednarodni ugled.

 

 

PROFESOR DR. RUDOLF PAVLIN  za življenjsko delo na področju nevrokemije

 

Profesor dr. Rudolf Pavlin je skoraj vso svojo znanstvenoraziskovalno dejavnost usmeril na področje nevrokemije. Predvsem se je ukvarjal s problemom acetilholinesteraze in monoaminooksidaze, ki sta pomembni za prenos živčnega signala preko sinaps.

 

Uspelo mu je izolirati posamezno živčno celico, na kateri je ugotavljal oziroma meril njeno encimsko aktivnost. Prav to pa pomeni pomemben prispevek k znanosti tudi v mednarodnem merilu. Nevrofiziologi oziroma nevrokemiki so po svetu večinoma raziskovali encime v večjih vzorcih živčnega tkiva. Prof.dr.Pavlin pa je s svojimi originalnimi raziskavami posamezne živčne celice ugotovil, da so velike razlike pri encimih posameznih celic istega možganskega jedra. Ugotavljal je tudi značilnosti encimske aktivnosti pri dozorevanju osrednjega živčevja in pri možganskih boleznih, kot sta parkinsonova in alzheimerjeva. Prav slednji problem je še posebej treba navesti v okviru njegovih originalnih raziskav na področju nevrokemije nevronov v obdobju staranja. Nadalje je raziskoval tudi delovanje nekaterih kemičnih snovi, kot je npr. LSD, na aktivnost acetilholinesteraze v osrednjem živčevju.

 

Svoje izsledke je objavil v številnih domačih, predvsem pa tujih znanstvenih revijah. Njegove raziskave na področju biokemije posamezne živčne celice so bile v znanstvenem svetu zelo odmevne. Kot predavatelja so ga povabili na več pomembnih mednarodnih simpozijev, ugledne tuje znanstvene revije navajajo izsledke njegovega raziskovalnega dela. Znanstveno kvaliteto dr. Pavlina dokazuje med drugim tudi njegovo članstvo v Mednarodni organizaciji za raziskovanje možganov in Mednarodnem društvu za nevrokemijo.

 

Dr. Pavlin pa je znal svoje dosežke v razumljivi obliki napisati  tudi v člankih, namenjenih slovenskim laičnim bralcem. Letošnji nagrajenec za življenjsko delo je tudi dober poznavalec slovenskega medicinskega izrazja in je bil lektor številnih slovenskih medicinskih revij, zbornikov in knjig.

 


PROFESOR DR. JOŽE TRONTELJ  za vrhunske dosežke na področju mikroelektromiografije

 

Prof.dr. Jože Trontelj že več kot 20 let raziskuje s pomočjo mikroelektromiografije mikrofiziologijo motorične enote, dogajanja v posamičnih mišičnih celicah in refleksno aktivnost posameznih živčnih celic. Raziskave na tem področju so prinesle nova spoznanja o refleksih, spremenjeni fiziologiji motorične enote pri različnih živčno-mišičnih boleznih in motnjah prenosa na živčno-mišičnem stiku. Prva odkritja omenjenih raziskav so razširila znanje o dogajanjih v mišici in živcu in pojasnila nekatere refleksne mehanizme. Končno so te študije postale nepogrešljive za diagnostične preiskave pri živčno-mišičnih boleznih.

 

Dr. Trontelj je objavil svoja dela v več kot 90 odmevnih člankih. Skupaj s švedskim sodelavcem prof.dr.Erikom Stalbergom in Uppsale je v Angliji izdal knjigo z naslovom Mikroelektromiografija. Zadnja leta se intenzivno ukvarja s proučevanjem miastenije gravis in miastenskega sindroma. Njegovi izsledki se lepo ujemajo z biokemičnimi in morfološkimi rezultati in prispevajo velik delež k razumevanju te bolezni, njeni pravilni diagnozi ter omogočajo tudi spremljanje uspeha zdravljenja. Zasluga dr.Trontlja je tudi, da je mikroelektromiografija postala standardna elektrofiziološka diagnostična metoda v vseh večjih centrih za klinično nevrofiziologijo.

 

 

AKADEMIK PROFESOR DR. BOGO GRAFENAUER  za življenjsko delo na področju zgodovinske znanosti

 

Akademik prof.dr. Bogo Grafenauer že več kot pol stoletja kot zgodovinar analitično preučuje številne vidike slovenskega in jugoslovanskega razvoja, sintetično prikazuje slovensko zgodovino in sodeluje pri sintezah zgodovine jugoslovanskih narodov. V svojo bibliografijo je vtkal več kot 450 publiciranih enot. Njegov izjemno bogati znanstveni opus obsega časovno vsa obdobja, od prehoda od pozne antike v zgodnji srednji vek in skozi vse dobe do 20. stoletja. Svoje delo je ves čas povezoval z aktualno slovensko nacionalno problematiko, še posebej v zvezi s Koroško in slovensko-nemškimi razmerji. V okviru tega se je posebej intenzivno posvečal naslednjim temam: naselitev in družbeni položaj južnih Slovanov v medplemenskih zvezah, njihova etnogeneza, nastanek zgodnjeslovanskih držav, posebej Karantanije, zgodnjefevdalne družbene strukture pri jugoslovanskih narodih, agrarno gospodarstvo in družba na Slovenskem do 20. stoletja, kmečki upori in druga družbena gibanja. Posegal je v populacijsko problematiko in tudi novejšo gospodarsko zgodovino neagrarnih panog. Bolj odprto kakor kdorkoli drug je znal povezovati dogodkovno zgodovino z gospodarskim in družbenim dogajanjem, se lotevati vzročnosti obravnavane problematike, zavestno sprejemajoč izhodišča materializma in francoske šole Analov. Tako v svojih analitičnih raziskavah kakor v sintezah ga odlikuje pristop k odprtim problemom in iskanju njihovih rešitev. Pri tem je v svojem delu uspešno apliciral lastne teoretične poglede.

 

Po obsegu in kakovosti, raznovrstni tematiki, tehtnosti in pomenu se znanstveno delo akad.prof.dr.Boga Grafenauerja uvršča v vrh slovenskega in jugoslovanskega zgodovinopisja.
Z njim je bistveno prispeval k njegovemu razvoju in obogatil slovensko zgodovinsko zavest.

 

 

PROFESOR DR. VLADO BENKO za delo Mednarodni odnosi

Dr. Vlado Benko je v Sloveniji utemeljitelj znanosti o mednarodnih odnosih in eden njenih najvidnejših predstavnikov v Jugoslaviji, z ugledom, ki presega meje naše države. Svoje bogate raziskovalne izsledke je objavil v razpravah in člankih in več knjižnih publikacijah. Vrhunske znanstvene dosežke pa je strnil v obsežni knjigi Mednarodni odnosi (1987). V njej je dopolnil, aktualiziral in zaokrožil svoje dosedanje ugotovitve o razvoju mednarodnih odnosov, poglobil obravnavo razvoja mednarodne skupnosti in metodološko izostril vpogled v zakonitosti, ki obvladujejo mednarodne odnose.

 

V delu skladno povezuje objektivne in subjektivne dejavnike mednarodnih odnosov, splošne teoretične vpoglede prežema s konkretno-zgodovinskimi, ne izogiba se tudi normativno emancipacijskih postavk in jih opira na strogo znanstveno analizo. Znanost o mednarodnih odnosih bogati s konceptualizacijo starih in novih subjektov, državnih in nedržavnih, ekonomskih in kulturnih ter drugih oblikovalnih sil. Svoj metodološki instrumentarij hkrati operacionalizira tudi s tem, da vključuje vanj dialektiko odnosov kooperacije in konfliktov, dominacije in odvisnosti, razvitosti in nerazvitosti. Ena izmed osrednjih povezovalnih točk njegovega razumevanja mednarodnih odnosov je ideja koeksistence, sožitja, ki jo razume v stopnjevanju od rudimentarnih začetkov do razvitega sistema aktivnega sožitja kot imperativa sodobnega človeštva. V prenovljeno teoretično zamisel mednarodnih odnosov - ki se napaja tudi v njegovem bogatem življenjskem izkustvu udeleženca NOB od 1941, diplomata, nosilca političnih odgovornih funkcij in dolgoletnega univerzitetnega učitelja - vključuje dr. Benko tudi Kardeljev prispevek k analizi mednarodnih odnosov in jo konkretizira z upoštevanjem nekaterih novejših empiričnih raziskav.

 

Na njegovo videnje mednarodnih odnosov in znanosti o njih posebej vpliva obstoj svetovnega trga, svetovnega gospodarstva in svetovne politike kot izrazov globalizacije družbenih odnosov na mednarodni ravni. Na tej podlagi se zavzema za globalizacijo teorije mednarodnih odnosov in daje koncizne napotke njenega razvoja, upoštevaje najnovejše znanstveno-tehnološke preboje in objektivne in normativne razsežnosti globalnega raziskovanja.

 

Delo dr. Vlada Benka pomeni vrhunsko sintezo, ki povezuje zgodovinsko, sociološko in politološko analizo mednarodnega pojava, zasnovano na zgodovinskem materializmu in kritiki politične ekonomije. S tem je dr. Benko, zaslužni profesor FSPN, izvirno razvil novo disciplino in jo dvignil na raven svetovnih dosežkov.

 

 

NAGRADE SKLADA BORISA KIDRIČA ZA LETO 1989 so prejeli:

 

DR. JADRAN FAGANELI,  DR. NEDA FANUKO KOVAČIČ  in  DR. ALENKA MALEJ za raziskave s področja spremljanja stanja morja in iskanje vzrokov za procese v njem

 

Jadran Faganeli, Alenka Malej in Neda Fanuko Kovačič, delavci piranske Morske biološke postaje Instituta za biologijo Univerze v Ljubljani, so sami ali v soavtorstvu objavili vrsto kakovostnih del o ekologiji severnega Jadrana, njegovi favni, kemični sestavi in aktualnih problemih njegovega onesnaževanja. Skupaj z drugimi sodelavci Morske biološke postaje in drugih, z njimi povezanih inštitucij v naši državi in zamejstvu spremljajo in preučujejo ekološke razmere v našem morju, zlasti pretok organskih snovi - nutrientov v vodi in sedimentih, dinamiko fitoplanktona, bentoških organizmov, in iščejo vzroke za opazovane procese. S svojim delom se vključujejo v več mednarodnih in jugoslovanskih raziskovalnih programov. Navedeni nagrajenci so skupaj z drugimi sodelavci Morske biološke postaje v Piranu dali v zadnjih dveh letih velik in pomemben prispevek k razumevanju ekoloških dogajanj v našem morju.

 

 

PROFESORICA  DR. METKA LUZAR VLACHY za uporabo nove metode jedrske magnetne resonance brez magnetnega polja pri študiju ureditve in dinamike tekočih kristalov

 

Delo dr.Metke Luzar Vlachy je nov in izviren prispevek, objavljen v sedmih publikacijah in osmih referatih. Obravnava teorijo jedrske magnetne resonance brez magnetnega polja v smislu prilagajanja raziskovanju polikristaliničnih oziroma večdomenskih sistemov. Poudarek je na raziskovanju različnih faz tekočih kristalov, in to glede na možnosti meritev v odsotnosti urejanja molekul nekaterih tekočih kristalov v magnetnem polju in glede na preučevanje medmolekulskih interakcij v sistemih smektičnih kristalov, pri katerih ni možno poenotiti lokalnih prednostnih smeri, zaradi česar je spekter, izmerjen pri visokih magnetnih poljih, neproduktiven za informacije o podrobnostih nekaterih interakcij in dinamike. Poglobljeni študij razvoja magnetizacije vgrajenih molekul v tekoči kristal v odsotnosti magnetnega polja je omogočil povečanje ločljivosti spektrov in meritev podrobne anizotropije interakcijskih tenzorjev ter s tem posredovanje eksperimentalnih podatkov o lokalni urejenosti in dinamiki molekul, ki so bistveni za teorijo in uporabo tekočih kristalov, posplošeni pa odpirajo nove možnosti raziskovanja tudi drugih neurejenih sistemov.

 

 

PROFESOR DR. KAREL JUŽNlČ in ŠTEFICA FEDINA, ING. za razvoj radiokemijskih postopkov za določanje radionuklidov in uporaba teh v raziskovalne in aplikativne namene

 

Profesor dr. Karel Južnič in ing. Štefica Fedina sta v zadnjih dveh letih objavila osemnajst del s področja radiokemijske analitike in radioekologije nekaterih kritičnih umetnih in naravnih radionuklidov. Med njune najvidnejše dosežke sodijo postopki, ki sta jih razvila za radiokemijsko določanje Sr-89 in Sr-90 v zemlji, Po-210 in Pb-210 v vodah, C-14 v plinastih izpustih iz jedrskih elektrarn in torijevih izotopov v nekaterih mineralnih snoveh. Poleg postopkov sta v teh delih opisala in podala tudi izsledke raziskav procesov, na katerih temelji kemijska separacija določevanih radionuklidov. Z domiselno in racionalno izrabo njihove različne težnje po tvorbi kompleksov z organskimi Iigandi, njihovih ionsko-izmenjevalnih in koprecipitacijskih lastnosti jima je uspelo znatno poenostaviti in skrajšati čas določitev.

 

Njuni postopki omogočajo prilagoditev specifičnim sestavam vzorcev z naših lokacij in rutinski nadzor radioaktivnosti v okolju jedrske elektrarne Krško, rudnika urana Žirovski vrh in nekaterih klasičnih energetskih objektov, s tem pa je možna hitrejša in bolj zanesljiva ocena vpliva teh objektov na okolje.

 

Njuna dognanja se nanašajo na SR Slovenijo in še posebej na Vipavsko dolino in so celo v svetovnem merilu ena izmed najbolj sistematičnih podob o razširjenosti in transportu radioaktivnih stroncijevih izotopov v okolju.

 

Prof.dr. Južnič si je s svojimi deli na področju metrologije radionuklidov pridobil mednarodno veljavo in ugled.

 

 

MAG. MARKO HROVAT za raziskave in razvoj materialov za hibridno debeloplastno tehnologijo v mikroelektroniki in superprevodnih materialov

 

Mag. Marko Hrovat je s sodelavci v zadnjih dveh letih objavil v domači in tuji periodiki 17 del, od tega 5 člankov v mednarodnih revijah.

 

Objavljena dela predstavljajo zaokroženo celoto in pomemben prispevek k poznavanju procesov, ki se odvijajo pri pripravi, uporabi in karakterizaciji materialov za debeloplastno tehnologijo. Spekter raziskav je širok; od proučevanja faznega ravnotežja v sistemu Ru02-Bi2 O3-PdO ali preiskav razvoja mikrostrukture do proučevanja vpliva žganja na električne lastnosti komponent. Avtor je prvi v Jugoslaviji uporabil dognanja in izkušnje iz raziskav hibridne debeloplastne tehnologije za uporabo visokotemperaturnih superprevodnikov na tem področju. V delih je opisana sinteza in karakterizacija superprevodnih materialov v sistemu Y2O3-BaO-CuO z dodatki PbO ter vpliv dodatka na sintranje in lastnosti ter priprava paste za uporabo v debeloplastni tehnologiji. Analiza je pokazala, da postanejo paste na substratu iz ZrO2 superprevodne pri temperaturah nad 90 K, kar nudi potencialne možnosti za aplikacijo.

 

Delo mag. Marka Hrovata in sodelavcev je posebej pomembno zaradi povezave kakovostnega osnovnega raziskovalnega dela z uporabnostjo pri reševanju realnih problemov.

 

 

DR. MARJANA  NOVIČ  za pomembne dosežke na  področju računalniške obdelave spektroskopskih podatkov

 

V letih 1987 in 1988 je dr. Marjana Novič s sodelavci objavila osem publikacij v uglednih tujih revijah in pregledni članek v jugoslovanski reviji. V člankih so opisane osnovne raziskave s področja računalniških obdelav NMR spektrov in prikazana možnost uporabe pri reševanju realnih problemov v spektroskopiji.

 

Dr. Marjana Novič je v objavljenih delih z uporabo algoritma za simetrično redukcijo obravnavala dva pomembna spektroskopska problema. Prvi je originalni pristop k reševanju problema razpoznavanja vzorcev v dvodimenzionalni NMR spektroskopiji, drugi pa originalni doprinos k razvoju kompleksnega. informacijsko-ekspertnega sistema CARBON s področja 13C NMR spektroskopije. Problem interpretacije posameznih vzorcev v spektru je osnova za reševanje kompleksnega mehanizma spinskih sklopitev. Zaradi prekrivanja med posameznimi sklopitvami je bilo mogoče prirediti signale le enostavnim strukturnim shemam. Avtorici je s sodelavci uspelo, z novim pristopom kombinacije avtomatične redukcije simetrij in dekonvolucije, rešiti veliko bolj kompleksne sisteme.

 

Z objavljenimi deli z obeh opisanih področij je dr. Marjana Novič pomembno prispevala k moderni spektroskopiji, saj njeno delo pomeni ustvarjanje povezave med spektrom kot eksperimentalnim rezultatom in strukturo snovi.

 

 

PROFESOR DR. ANTON ŠEBENIK,  DR. MAJDA ŽIGON  in  DR. UČI OSREDKAR za pomembne dosežke na področju raziskave mehanizma nastanka in strukture polikondenzatov

 

Avtorji so v zadnjih dveh letih predstavili vrsto del domači in tuji strokovni javnosti. Posebej tehten prispevek predstavlja 6 člankov, objavljenih v tujih in 2 članka v jugoslovanskih revijah, v katerih avtorji poročajo o rezultatih obsežnega raziskovalnega dela.

 

Sintetizirali so pet novih  polikondenzatov (rezorcinolmetaldehidno smolo, sečninskocimetaldehidno smolo, 4-etilfenolcimetaldehidno smolo, rezorcinolkrotonaldehidno smolo in poliuretane z visokim deležem biuretnih skupin) in preiskovali cepljenje etilenoksida na želatino. Za karakterizacijo sintetiziranih polikondenzatov so uporabili sodobne metode za opredeljevanje polimerov, med njimi zlasti dvodimenzialno NMR spektroskopijo. Na podlagi eksperimentalnega dela so avtorji določili mehanizme nastanka in kinetske parametre polikondenzacije ter strukturo proučevanih polikondenzatov. Rezultati raziskav predstavljajo sintezo novih materialov, namenjenih za specifična področja uporabe, kar dokazuje tudi prijavljeni patent. Avtorji so pri svojem delu vključili v raziskave tudi mlade raziskovalce in skupina je opravila pomembno poslanstvo z zavzetim mentorskim delom pri posredovanju novih znanj mladim v okviru projekta 2000 novih raziskovalcev.

 

 

DR. ROMAN TROBEC,  DR. FRANCE NOVAK,  DR. JANEZ KORENINI  in  PROFESOR DR.LUDVIK GYERGYEK za raziskave na področju diagnostike večprocesorskih sistemov

 

Avtorji so temeljito raziskali področje diagnostike večprocesorskih računalniških sistemov in o svojih izsledkih poročali v številnih tujih in domačih strokovnih publikacijah. Za odkrivanje in odpravljanje napak v tesno povezanih paralelnih računalniških sistemih in samodiagnozibilnosti pri porazdeljenem procesiranju so avtorji uporabili izvirno modelno metodologijo razčlembe enot sistema in pretokov diagnostičnih informacij med njimi. Analizirali so kriterije in pogoje za doseganje ustrezne stopnje samodiagnozibilnosti sistema in rezultate raziskav preizkusili na ustreznih simulacijskih modelih. Avtorji so s svojim raziskovalnim delom dali pomemben in dragocen prispevek k reševanju kompleksnih raziskovalnih in aplikativnih problemov diagnostike in diagnozibilnosti pri vzporednih multiprocesorskih sistemih, ki prav v zadnjem času doživljajo po vsem svetu izjemen vzpon, in tudi konkretno predlagali nove metode testiranja v proizvodnji ter diagnostiki pri obratovanju večprocesorskih sistemov.

 

 

PROFESORICA DR. NADA GOGALA,  DR. FRANCI  POHLEVEN,  DR. MAJA KOVAČ,  MAG.JANA ŽEL,  MAG.MAJA RAVNIKAR  in  MARJANA CAMLOH za pomembne raziskovalne dosežke na področju raziskav regulacije rasti in razvoja rastlin

 

Raziskovalno delo skupine, ki jo vodi prof.Nada Gogala, obsega področje fiziologije rastlin s posebnim poudarkom na problemih hormonalnih regulacij med mikoriznimi partnerji, proučevanje metabolizma semen in vprašanja vzgoje rastlin iz tkivnih kultur in regeneracijskih procesov. Največji del od skupno 39 znanstvenih in strokovnih člankov, ki so jih člani skupine objavili v domačem in tujem tisku,  je posvečen raziskavam vpliva rastnih substanc na mikorizne glive.

 

Ugotovitve o stimulativnem oz. inhibitornem vplivu fitohormonov na rast micelija mikoriznih gliv imajo precejšen pomen za razumevanje fiziologije in ekologije razvoja mikorize drevja, predvsem gozdnega. Podoben pomen pa imajo tudi ugotovitve o vlogi citokininov pri regulaciji sprejema nekaterih pomembnih ionov.

 

Pomembne so tudi raziskave tkivnih kultur in mikropropagacije. Poleg znanstvenega pomena so tudi praktičen prispevek k prizadevanju za ekonomično razmnoževanje rastlin, posebno kulturnih oz. uporabnih.

 

 

PROFESOR DR. NIKO TOŠ,  PROFESOR DR. PETER KLINAR,  PROFESOR DR.BOŠTJAN MARKlČ,  PROFESORJU DR.ZDENKO ROTER  in  PROFESOR CVETO TRAMPUŽ za delo Slovensko javno mnenje 1987 in druge znanstvene publikacije v letih 1987 in 1988

 

V dvajsetletnem obdobju je bilo v okviru raziskovalnega projekta Slovensko javno mnenje izvedenih 18 obsežnih vseslovenskih družboslovnih raziskav, zasnovanih kot prizadevanje za dolgoročno, sistematično empirično utemeljevanje družboslovnih disciplin. Razvoja nekaterih družboslovnih disciplin, zlasti posebnih sociologij, si danes ni več mogoče predstavljati brez tega raziskovalnega projekta.

 

Začetki raziskovanja javnega mnenja na Slovenskem zaznamujejo obdobje akademske institucionalizacije družboslovnih disciplin svetovnih razsežnosti, imajo izrazito vrednost kritičnega razvojnega impulza v kontekstu ideologizacije družboslovja, značilne za vse socialistične družbe. Raziskovalna tradicija Slovenskega javnega mnenja ima dve ključni razsežnosti: po metodološki strani je z njo neločljivo povezan zlasti razvoj empiričnega družboslovja pri nas z vidika predmeta pa je to raziskovanje najtesneje povezano z ustvarjanjem možnosti za razvoj demokratične družbe.

 

Od leta 1968 do danes je z raziskovanjem slovenskega javnega mnenja nastala največja datoteka družboslovnih podatkov v Jugoslaviji s primerjalnimi podatki za najdaljše časovno obdobje pri nas. Datoteko Slovensko javno mnenje je mogoče uvrstiti med najbolj pomembne tovrstne datoteke v Evropi.

 

Raziskovanje slovenskega javnega mnenja se je začelo konec šestdesetih let v družbenem ozračju, ki je bilo naklonjeno demokratizaciji politike in družbenih odnosov ter kritični družboslovni znanosti. V sedemdesetih letih je bilo empirično raziskovanje slovenske in jugoslovanske družbe deležno mnogih političnih očitkov in pritiskov. Slovensko javno mnenje je edini tovrstni raziskovalni projekt v Jugoslaviji, ki ni klonil pred pritiski in ki mu je uspelo ustvariti dragoceno bazo časovno neprekinjenih podatkov, katerih velika vrednost ni le v njihovem kopičenju, marveč omogočajo primerjalne raziskave in analize ter s tem lahko pomembno prispevajo k razkrivanju bistvenih tendenc (zakonitosti) družbenega razvoja.

 

 

DR. SLAVKO CIGLENEČKI za delo Višinska utrdba iz  časa 3. do 6. stol. v vzhodnoalpskem prostoru

 

Knjiga Višinske utrdbe iz časa 3. do 6. stoletja v vzhodnoalpskem prostoru, ki jo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je po vsebini in kvaliteti nadaljevanje vrste del, plod slovenske arheološke znanosti, ki so v zadnjih dveh desetletjih bistveno osvetlila, razjasnila in s tem tudi spremenila poglede na dogajanje v vzhodnoalpskem prostoru na prehodu iz antike v srednji vek. V knjigi je podana pronicljiva klasifikacija teh višinskih poznoantičnih naselbin, izjemno celostno je prikazana poselitvena podoba alpskega prostora, njegove gospodarske podlage za življenje ljudi in tudi njihova družbena struktura na našem prostoru v takratnih burnih časih.

 

Besedilo je izvirno znanstveno delo, sad dolgoletnega intenzivnega in široko zastavljenega preučevanja in napisano na najvišji evropski ravni arheološke znanosti. Z njim se je slovensko ozemlje pokazalo kot pomembno vozlišče zgodovinskih dogajanj v času zatona antike in preseljevanja ljudstev.

 

 

PROFESOR DR. FILIP LIPOVEC  za delo Razvita teorija organizacije

 

Delo prof.dr. Filipa Lipovca Razvita teorija organizacije je rezultat dolgotrajnega avtorjevega raziskovanja na področju organizacijske vede. Delo vsebuje vse bistvene elemente in pojave, ki se nanašajo na pojmovanje in razumevanje organizacije. Obravnava tako strukturne kot procesne elemente, birokratsko organizacijo in njene učinke, dinamični vidik organizacije, razvoj organizacijske teorije itd.

 

Obravnavano delo ima na eni strani značaj znanstvene razprave, saj pojasnjuje skoraj vsako tezo, ki jo vsebuje, na drugi pa je zaokrožen in bogat študijski pripomoček tako za študente kot za delavce, ki v praksi iščejo rešitve za organizacijska vprašanja.

 

Ne glede na možna različna gledanja je delo dr.Filipa Lipovca brez dvoma velik prispevek k razširjanju in utrjevanju organizacijske vede v našem gospodarskem prostoru. Opis svetovnih spoznanj omogoča primerjavo z našimi organizacijskimi pojavi in daje široke možnosti za nadaljnje raziskovanje in iskanje ustreznih rešitev v naši praksi. Delo Razvita teorija organizacije je pomemben prispevek k naši znanstveni in kulturni zakladnici.

 

 

PROFESOR DR. FRANCE STRMČNIK  za delo Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacije

 

Delo profesorja dr. Franceta Strmčnika Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacije pomeni poskus izoblikovanja interdisciplinarne teorije o učni diferenciaciji in individualizaciji. Opira se na obsežno tujo literaturo in primerjalno analizo različnih šolskih sistemov in avtorjevo raziskovalno delo pri nas.

 

Izrazito izvirna so v knjigi poglavja o zgodovinskem razvoju učne diferenciacije in individualizacije, njenih družbeno-ekonomskih, antropoloških in pedagoških pogojih, temeljnih načelih učne diferenciacije in individualizacije v demokratični samoupravni šoli, klasifikaciji z uvedbo kategorije "fleksibilne diferenciacije".

 

Knjiga je ključnega pomena tako za raziskovalca kot za študente in učitelje praktike, in to ob problemu, ki je bil pri nas dolgo odrivan ali pa obravnavan zgolj retorično.

 

Delo Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacije je rezultat dolgoletnega raziskovalnega dela prof. Strmčnika in njegove skrbi, da oblikuje strokovno podlago za vzgojo k individualnosti, ustvarjalnosti in inovatorstvu - tudi v časih, ki takim prizadevanjem, milo rečeno, niso bili naklonjeni.

 

 

 

NAGRADO ZA ŽIVLJENSKO DELO NA PODROČJU IZUMOV IN IZBOLJŠAV ZA LETO 1989 je prejel:

 

MAG. PETER VOGRIČ za celovito zasnovo programa preoblikovalne opreme za kovine in nekovine

 

Mag. Peter Vogrič je tvorec in idejni vodja razvoja, projektiranja, tehnologije, proizvodnje in prodaje preoblikovalne opreme, s fleksibilnimi proizvodnimi sistemi za preoblikovalno tehniko vred, v Tovarni preoblikovalne opreme Litostroj.

 

Začetki njegovega plodnega dela v Litostroju segajo v leto 1950. Delati je začel kot konstruktor industrijske opreme, talnega transporta in dvigalogradnje. Načrtnejši razvoj opreme po njegovi zamisli pa se je začel leta 1961. Najprej so izdelali stroja za izdelavo bakelitnih izdelkov in globoki vlek pločevine ter paketirko za odpadne kovine. Mag.Vogrič je razvil in vpeljal v proizvodnjo modulno načelo gradnje. Modulni sistem je izvirna uporaba celostne obravnave vseh dejavnosti proizvodnega programa opreme za preoblikovanje. Model je uporaben za vse segmente strojništva. Da je metoda uspešna, dokazujejo pozitivni učinki uporabe tega programa v Litostroju tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. Ker po svetu se ni znan primer celostne uporabe modulnega sistema, njegovo uspešno uporabo v Litostroju lahko štejemo za izum, zelo pomemben za strojegradnjo, pa tudi za druge panoge.

 

Leta 1976 so mag.Vogriču zaupali investicijski elaborat za razširitev proizvodnje preoblikovalne opreme. Rezultat je bila nova tovarna v Litostroju, ki so jo odprli leta 1980. V njej so dosegli nadpovprečen prihodek na zaposlenega, 60.000$ to pa je dvakrat več kot v drugih kompleksih strojegradnje in obenem dokaz, da je vpeljana tehnološko in organizacijsko visoka raven procesa.

 

Pri iskanju optimalnih poti pa ni zaobšel temeljnih raziskav uporabne znanosti. Pod njegovim vodstvom je bila obdelana cela vrsta raziskovalno-razvojnih nalog, ki so se nanašale na trdnostne zahteve orodij, hidravlične komponente pogonskih strojev, regulacijske sklope, tesnila, pogoje in načine proizvodnje, montaže in obratovalne pogoje za preoblikovalne stroje, s posebnim poudarkom na uporabnosti Izsledkov.

 

Potem, ko so stroje z naštetih področij vpeljali v proizvodnjo, se je mag.Vogrič lotil naslednje stopnje, to je združevanja strojev za opravljanje kompleksnejših tehnoloških postopkov z računalniškim vodenjem posameznih delovnih operacij v fleksibilni proizvodni sistem.

 

Celotno delo mag.Vogriča je inovativno, z neprestanimi tehničnimi izboljšavami, med katerimi je tudi vrsta takih, ki jih lahko uvrstimo med izume širšega pomena za strojegradnjo.

 

 

 

NAGRADE ZA IZUME ZA LETO 1989 so prejeli:

 

 

PROFESORICA DR. ELZA LESKOVEC za prispevek k vrtnarske proizvodnje

 

Dr. Elza Leskovec je vzgojila novo sorto čebule belokranjka in jo tudi vpeljala v pridelavo. Gre za izredno rodovitno sorto, ki se lahko razmnožuje s semenom ali čebulčkom, kar omogoča specifično tehnologijo pridelave, ki je pri drugih sortah čebule neobičajna. Tudi pri skladiščenju je ta sorta zelo obstojna, zato se hitro uvaja v širšo pridelavo.

 

Dr. Leskovčeva raziskuje tudi na drugih področjih. V vrtnarstvu je prva pri nas začela uvajati nov tehnološki postopek pri pridelovanju vrtnin z uporabo perforirane folije. Dokazala je, da je mogoče z uporabo perforirane folije v zgodnji pomladi bistveno pospešiti rast in razvoj mnogih vrtnin in jagod in tako skrajšati razvojno fazo, kar prispeva k zgodnejšemu in večjemu pridelku.

 

 

BORIS STROPNIK, DIPL.ING. za novo tehnologijo odpepeljevanja pri termoelektrarni Šoštanj

 

Izdelana je tehnologija in pilotna naprava s konstrukcijskimi načrti za preizkušanje novega načina transporta in odlaganja pepela iz kotlovnic na mleti premog. Nova tehnologija omogoča transport pepela z bistveno manjšo količino vode in zmanjšanim onesnaževanjem okolja.

 

Potem, ko je začela obratovati pilotna naprava, so začeli namesto gline iz dnevnega kopa pri jamskih sanacijskih in napredovalnih delih redno uporabljati pepel. Tako je bila omogočena uporaba bistveno večjih količin pepela v rudniku.

 

 

DR. ALEKSANDER  ŠlFTAR za pomembne raziskovalne dosežke na področju razmnoževanja rastlin in vitro


Dr. Šiftar je prvi pri nas uvedel razmnoževanje in vitro trajnih rastlin ne le za poskusne namene, marveč tudi za neposredno pridelavo.

 

Razvil je originalni laboratorij za razmnoževanje in vitro večje skupine vrst in sort trajnih rastlin in združil specifične medije, s katerimi mu je uspelo zelo hitro razmnožiti veliko število rastlin, ki so jih prej razmnoževali s težavo le na klasični način ali pa njihovo razmnoževanje sploh ni bilo možno.

 

 

MARTIN LESJAK, DIPL.ING. in DR. JOŽE ŠNAJDER za avtomatsko računalniško merilno postajo META 789

 

Avtomatska računalniška merilna postaja META 789 je konstruirana kot kompaktna postaja, ki na eni plošči združuje vse potrebe računalništva, vmesniška in komunikacijska vezja. Z dodatno ploščo se vhodne linije, prenosni kanali, napetostni in tokovni viri podvojijo. Postaja META 789 je izdelana iz temperaturno stabilnih elementov, nanjo je mogoče priključiti, vse standardne meteorološke in hidrološke senzorje in ekološke analizatorje. Praktični ekonomski učinek te nove tehnične rešitve so se pokazali pri mednarodnem razpisu in izbiri opreme za ekološki informacijski sistem pri Termoelektrarni Šoštanj, saj je bila naša ponudba za 30% nižja. Pri realizaciji sistema pomeni to 500 milijonov dinarjev prihranka, gospodarski učinek pri eksploataciji pa je še večji.

 

 

ANDREJ BANOVEC, DIPL.ING. in MARIJA KERN, DIPL.ING. za razvoj in proizvodnjo tankoplastnega senzorja relativne vlage

 

Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko je razvil miniaturni kapacitivni tankoplastni senzor relativne vlage za vgradnjo v laboratorijske in industrijske merilnike vlage.

 

Avtorja sta z lastnim postopkom nanašanja polimera in priprave naparjene tanke porozne kromove elektrode razvila novo samosvojo proizvodno tehnologijo in dosegla  enake tehnične  značilnosti,  kot jih imajo najboljši podobni senzorji tujih proizvajalcev.

 

Leta 1988 so v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko v maloserijski proizvodnji izdelali 100 senzorjev. Cena vsakega senzorja je v tujini 80 DEM. Za letos so sklenili pogodbo za izdelavo 400 senzorjev, to pa pomeni 32.000 DEM deviznega prihranka.

 

 

PROFESOR DR. BORIS OREL,  MAG. ZORICA CRNJAK OREL in IŠTVAN RADOCZY za barvni premaz z visoko stopnjo dispergiranja oziroma kritja in postopek za njegovo pripravo in uporabo

 

Avtorji so razvili postopek za izdelavo barve, ki je primerna za nanašanje na kovinsko folijo po metodi barvanja iz svitka (coil-coating). Postopek omogoča pripravo spektralno selektivnih površin z različno debelino (2-5μ), odličnim prekrivanjem in sončno absorpcijo. Debelina je poleg sestave in termične emitivnosti kovinske podlage ključni parameter, ki odloča o spektralni selektivnosti premaza. Premaz popolnoma ustreza zahtevam, ki jih postavlja proizvajalec sončnih zbiralnikov (IMP), in je v redni proizvodnji DO Color z nazivom Solariselect C.

 

Načrtovana proizvodnja sončnih zbiralnikov je 35.000 enot, to pa pomeni, da bo treba s Solariselectom C prebarvati 490.000 m2 površine. Za to bo potrebno 12,25 tone Solariselecta C.
Premaz bodo ponudili tržišču v Italiji, kjer so izum tudi patentirali.

 

 

JOŽE PERNE, DIPL.ING., MILAN KOZOLE, DIPL.ING. in STANISLAV MIKLAVČIČ, DIPL.ING. za sistem za merjenje, registracijo in obdelavo električne energije ISKRAMATIC SEP 2

 

Sistem SEP 2 je sodobna naprava za merjenje, registracijo in obdelavo podatkov o električni energiji. Sistem vsebuje podatkovni registrator, ki ustreza predpisom in je zaščiten proti motnjam, in prenosno napravo PONA 4 s komunikacijo prek optične sonde.

 

Sistem je že vpeljan v redno proizvodnjo in je bil predstavljen na sejmih v tujini. Predvideni izvoz je dva sistema na leto v vrednosti do milijon dvesto tisoč DEM.

 

Sistem SEP 2, ki so ga postavili na Gorenjskem, deluje brezhibno.

 

 

MAG. VALENTIN FIDLER, MILAN PREPADNIK, DIPL.ING.  in PROFESOR DR.PETER RAKOVEC  za inteligentni prožilnik za selektivno ventrikulografijo

 

Inteligentni prožilnik za selektivno ventrikulografijo je inovacija. ki v mnogočem pripomore k uspešni diagnostiki in zdravljenju srčnih obolenj. S tem izrednim inovativnim dosežkom je mogoče pri radioizotopski ventrikulografiji snemati in ugotavljati globalne spremembe v srčni funkciji tudi pri bolnikih z motenim srčnim ritmom in lokalizirati žarišče, iz katerega izhajajo dražljaji za ekstrasistole. Izpopolnjeno radioizotopsko ventrikulografijo je torej mogoče uporabljati tudi pri tistih bolnikih, pri katerih doslej take preiskave niso bile možne, hkrati pa daje tudi bistveno več informacij.

 

 

FRANC LIPOVŠEK, DIPL.ING., BRANE JENKO, DIPL.ING., FRANC JERAJ in JANKO PAVLIČ za postopek za popolno ločljivost zmesi polisulfon-diklormetan

 

Avtorji so izdelali postopek za ločevanje zmesi polisulfon-diklormetan, ki je odpadek pri proizvodnji kolektorjev za elektromotorje (Kolektor iz Idrije). Ločevanje polisulfona od topila diklormetana je zaradi velike viskoznosti in visokega tališča tehnološko problematično in ga tudi po svetu do sedaj še niso zadovoljivo rešili. Avtorji so izdelali postopek ločevanja v vroči vodi z obarjanjem polisulfona. Polisulfon in diklormetan je mogoče ponovno vrniti v proces proizvodnje kolektorjev.

 

Vrednost izumljenega postopka bistveno presega vrednost proizvodnje, ki je do konca junija znašala 65 milijonov dinarjev, saj varuje okolje pred škodljivimi odpadki.

 

 

MAG. JANKO ŽMITEK,  MAG.ALENKA HRIBAR KIKELJ,  LJUBO ANTONČIČ, DIPL.ING. in MAG.ANTON ČOPAR za sintezo auranofina

 

Bistvo postopka je nova in originalna pot sinteze α-acetobromglukoze. Postopek je bil prijavljen za patent. Po njem se spojina α-acetobromglukoze pripravi hitro, varno in poceni. Izvirna rešitev sinteze intermediata za pripravo auranofina je raziskovalcem omogočila izpeljavo tehnično enostavnega postopka sinteze auranofina visoke kakovosti. Učinkovina je kot peroralni antirevmatik registrirana v SFRJ. Njen neto devizni učinek naj bi letos znašal 245.420 $.

 

 

VINKO RIBNIKAR, DIPL.ING.,  JARO KAPUS, DIPL.ING.,  VOJKO MENCINGER, DIPL.ING. in  JOŽE PRELOVŠEK   za omrežni tonfrekvenčni sprejemnik TS 5

 

Omrezni tonfrekvenčni sprejemnik je bistveni sestavni del daljinskega omrežnega vodenja in komuniciranja. Odlike tega novega tonfrekvenčnega sprejemnika so majhna poraba, prenapetostna zaščita, možnost izbire funkcij iz trajnega pomnilnika in sposobnost preklapljanja na visoke tokove do 40 A.

 

Omrežni tonfrekvenčni sprejemnik TS 5 ustreza zahtevam zahodnoevropskega tržišča in se trenutno lahko meri z vsemi konkurenčnimi proizvodi na tržišču, v nekaterih funkcijah pa jih celo presega.

 

 

DARKO BELAVIČ, DIPL.ING.,  SILVO MOJSTROVIČ, ING.,  MUHAREM MURČEHAJIČ, ING., STOJAN ŠOBA.DIPL.ING. in MILAN VODOPIVEC za senzor krvnega tlaka

 

Avtorji so z izvirnimi rešitvami pri načrtovanju debeloplastnega vezja, z izborom, tehnološkim ovrednotenjem in uporabo debeloplastnih termistorjev, razvojem tehnoloških postopkov prožnega nameščanja in avtomatskega ožičenja (bondiranja) tabletke silicijevega senzorja tlaka ter s tehnološkimi rešitvami pri računalniško podprtem umerjanju in funkcionalnem doravnavanju z laserjem uspešno vpeljali v redno proizvodnjo senzor krvnega tlaka, ki se uporablja v medicini za invazivno merjenje krvnega tlaka.

 

Delovna organizacija ISKRA Elementi TOZD HIPOT je leta 1987 in 1988 izdelal 317.177 senzorjev krvnega tlaka. Čisti devizni učinek njegove proizvodnje je 480.000 DEM.

 

 

STANE KOPRIVŠEK, DIPL.ING.,  MARKO MAVER, DIPL.ING.,  MARKO KOMPARE, DIPL.ING., BOGOMIR VRHOVEC, DIPL.ING.,  SIMON JUG in JOŽE VREŽEJ za distančno zaščito za srednje napetostna elektroenergetska omrežja

 

Avtorji so razvili rele RLD 1000 za distančno zaščito za srednje napetostna elektroenergetska omrežja. Distančna zaščita je eden od osnovnih in tudi najzahtevnejših gradnikov v zaščitnem sistemu elektroenergetskih omrežij. Rele omogoča hitro in selektivno zaščito daljnovodov pri kratkih stikih v elektroenergetskem omrežju.

 

Rele RLD 1000 je prvi v Jugoslaviji razvit distančni rele. Primerjave karakteristik tega releja s konkurenčnimi pokažejo, da jim je enakovreden, njegova odpornost na visokofrekvenčne motnje pa je celo boljša. Doslej smo v Jugoslaviji vse distančne releje uvažali, razvoj RLD 1000 pa omogoča domačo proizvodnjo.

 

 

DR. MARIJ HERSLAVIČ,  DR. PAVEL ZUPET,  VESNA FLEGO, DIPL.ING.,  PROFESOR DR.MIHA JAPELJ,  PROFESOR DR.BRANKO STANOVNIK in JANJA CIRNSKI za pripravo derivatov L-alanil-L-prolina in neodvisen postopek za sintezo enalapril maleata

 

Inhibitorji angiotenzin spreminjajočega encima so zgrajeni na podlagi kačjega strupa Bothropos jararoca, ki deluje na žrtev tako, da povzroči močan padec krvnega tlaka in smrt. Poenostavitev molekule je privedla do peroralno učinkovite spojine, ki se s pridom uporablja pri zdravljenju nekaterih vrst hipertenzije. Predloženi postopek ima prednost pred ameriškim, saj ne zahteva dragega in nevarnega hidrogeniranja, in pred španskim, pri katerem nastanejo stereoizomere.

 

Učinkovino, ki je pri nas registrirana pod zaščitnim imenom Enap R, proizvajajo polindustrijsko in je leta 1988 dosegla prodajo v vrednosti 1,5 milijarde din. Izvoz pripravkov z učinkovino enalapril maleinatom naj bi dal približno 600.000 $ zaslužka.

 

 

DOCENT DR. PRIMOŽ RODE,  DR.DUŠAN ŠTAJER,  PROFESOR DR.MATIJA HORVAT, PROFESOR DR.IVAN ZUPANČIČ,  ŽARKO GORUP, DIPL.ING. in  DANIJEL PETERC, ING. za raziskavo pomena poznih prekatnih potencialov

 

Indetifikacija bolnikov, ki so nagnjeni k življenjsko nevarnim prekatnim aritmijam, je pomembna. Številni raziskovalci skušajo na različne načine ugotoviti in napovedati prekatne aritmije. Poznih prekatnih potencialov z običajnim elektrokardiogramom ni mogoče registrirati, predvsem ne zaradi njihove nižje amplitude in drugega frekvenčnega obsega.

 

Avtorji so začeli raziskovati pozne prekatne potenciale že leta 1981. Ker v tem času in tudi pozneje na tržišču ni bilo ustreznih aparatur, so se lotili izdelave lastne opreme za registracijo poznih prekatnih potencialov. Aparat, ki so ga dali v prodajo šele letos, stane okrog 30.000 $.

 

 

IGOR BIRKELBACH, DIPL.ING.,  BRANKO ŠTRUKELJ, DIPL.ING.,  IVO BRNČIČ, DIPL.ING., JANEZ JORDAN, ING.,  DRAGO KONČNIK, DIPL. ING. in VINKO ŽERJAV za mikroprocesorski frekvenčni rele RFN 30

 

Mikroprocesorski frekvenčni rele RFN 30 je tehnična izboljšava, pri kateri so v primerjavi z drugimi povečali število kriterijev za izklop posamične stopnje, frekvenčno natančnost, možnost za razpoznavanje nekaterih motenj, nadzor lastnega delovanja, daljinskega javljanja okvar, prikazovanja trenutne frekvence in zunanje blokade delovanja. Njegovo delovanje ustreza standardom IEC in švedskim standardom. Mikroprocesorski frekvenčni rele RFN 30 je v redni proizvodnji. Proizvajalec ima s švedskim partnerjem ASEA sklenjeno pogodbo za dobavo 250 do 300 relejev RFN 30, za domači trg pa jih bo predvidoma izdelal od 200 do 300.

 

 

MILAN JERAN, ING., FRANC PODBEVŠEK, IZTOK MEDVED, DIPL.ING., VLADO AHTIK, ING., STANE BAŠ, DIPL.ING., STANE PLASKAN, DIPL.ING. in MARKO AGREŽ, DIPL.ING.  za sisteme za avtomatizacijo proizvodnih procesov, serijo procesnih računalnikov KLAS in KUP

 

Sistemi za avtomatizacijo proizvodnih sistemov omogočajo zaradi velikosti in modularnosti veliko fleksibilnost. So plod domačega razvoja z uporabljenimi domačimi in tujimi komponentami.

 

Procesni računalnik KUP 1000 je sistem, namenjen za obdelavo enobitnih informacij, procesni računalnik KLAS 4 pa za obdelavo digitalnih in analognih vhodnih signalov.

 

Delovna organizacija Gorenje - Procesna oprema je leta 1987 izdelala in instalirala v domačih podjetjih 11 sistemov KLAS in 16 sistemov KUP, lani pa 3 sisteme KLAS in 22 sistemov KUP.

 

 

ŽARKO GORUP, DIPL.ING.,  LEOPOLD TRDAN, DIPL.ING.,  NIKO BASARIČ, DIPL.ING., MAG.ANDREJ LEVSTEK,  MARKO PEROVŠEK, DIPL.ING., MAG. BOŠTJAN PERŠIČ, MIRAN ŠAVLI, DIPL.ING. in MAG.BRANKO ŠUŠTERlČ za avtomatsko transportno linijo

Avtomatizirani transportni vozički pomenijo pomemben prispevek k razvoju računalniško integrirane proizvodnje pri nas. Avtorji so opravili visoko strokovno raziskovalno in razvojno delo na več področjih, kot so študij senzorjev, merilna tehnika, krmiljenje in komunikacije. Pri poziciranju velikih mas z visoko natančnostjo so dosegli mednarodno kakovost, tako da se je transportni voziček, ki je v redni proizvodnji od leta 1987, uveljavil kot uspešen izvozni izdelek.

 

Spričo vgrajenega originalnega znanja dosega izdelek tudi zavidljivo ekonomsko učinkovitost na mednarodnem trgu.

 

 

ZDENKO VIŽINTIN, DIPL.ING.,  JOŽE PETKOVŠEK, DIPL.ING.,  KAREL RANKEL, DIPL.ING.,  MARJAN KUNSTELJ, ING.,  MIRO TREVEN, DIPL.ING.,  DRAGO MARKIČ, DIPL.ING.,  SLAVKO GUZELJ in ZDRAVKO GRMOVŠEK  za detektor laserske osvetlitve

 

Delovna organizacija Iskra Center za elektrooptiko je kot specialist za laserske naprave za potrebe tržišča razvila dva tipa ustreznih opozorilnih naprav, ki dajejo informacije o smeri, iz katere prihaja žarek, in zaznavajo tudi indirektno lasersko sevanje; laserska osvetlitev namreč običajno naznanja približevanje izstrelka. Za razliko od drugih tovrstnih tujih naprav so avtorji dosegli precej boljšo kotno ločljivost detekcije in razvili sistem za indirektno detekcijo s popolnoma izvirnim optičnim modulom, ki hkrati opazuje celoten obseg kroga, obenem pa je zaščiten pred motečim vplivom sonca. Potreben senzorski element za napravo je posebej razvil Inštitut za kemijo, tehnologijo in metalurgijo iz Beograda.

 

Detektor laserske osvetlitve je zelo konkurenčen in zanj se resno zanimajo tudi kupci iz tujine. Predvidevajo, da bodo sklenili pogodbe za izdelavo več kot tisoč detektorjev obeh tipov.

 

 

BERNARD HERMAN, DIPL.ING.,  PROFESOR DR.TOMAŽ SLIVNIK,  RAJKO MAHKOVIC, DIPL.ING.,  BRANKO TRESKA, DIPL.ING.,   IVO ERŽEN,DIPL.ING.,  MAG. ZLATAN MAGAJNA, MATJAŽ MLINŠEK, DIPL.ING.,  BOJAN BREZNIK, DIPL.ING.,  MAG.JOŽE BIZJAK in GORAN ČELEDIN, DIPL.ING.   za numerično krmilje za stružnice CNC-2T

 

Numerični krmilni sistem CNC-ZT je namenjen krmiljenju orodnih strojev, dvoosnih stružnic, po konturi. Sistem je tako po materialni kot programski opremi zasnovan univerzalno in ga je mogoče z dodatno programsko opremo uporabiti za krmiljenje drugih obdelovalnih strojev. Uporaba moderne mikroprocesorske tehnologije omogoča standardizacijo pri načrtovanju in proizvodnji materialne opreme.

 

Izdelali so tudi aplikacijo sistema CNC-2T na stružnicah za Kitajsko, Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Poleg tega so izdelali tudi dvesto sistemov, ki so bili uporabljeni za specialne stroje.