Skoči na vsebino

PREDSTAVITEV

 

Že tretje desetletje potekajo v državah članicah EU resna prizadevanja, da bi se na vseh področjih dela in življenja odpravila diskriminacija po spolu. V devetdesetih letih 20. stoletja pa se je v EU povečevalo zanimanje posebej za položaj žensk v znanosti, zlasti za njihovo neustrezno, premajhno udeležbo v znanstveni karieri. Kljub temu, da sta v Sloveniji spola ob diplomi številčno približno izenačena in to velja tudi še ob dosegu doktorskega naziva, pa se delež žensk v napredovanju kariere do redne profesure zniža na okoli 17%. Žal takšen škarjasti diagram ne velja le za Slovenijo, ampak za celotno Evropo.

 

 

Možnosti za vstop v znanstveno kariero v Sloveniji so relativno dobre zaradi uspešnega programa Mladi raziskovalci, ki poteka v različnih okvirih že od leta 1985. Ker pri tem programu ne gre le za štipendije, ampak pravzaprav za redno zaposlitev za določen čas, pripadajo v tem obdobju mladim vse sociale pravice, vključno s porodniškim in starševskim dopustom. Posledično je ta program prispeval k povečanju števila žensk, ki so se odločile za podiplomski študij. Podatki kažejo, je delež doktorskih študentk v letu 1996 bil dobrih 36% in je do leta 2013 narasel na 54%.
 
Že omenjen škarjasti diagram znanstvene kariere pa kaže na to, da s podporo na začetni stopnji znanstvene kariere še ni rešeno vprašanje enakovrednega sodelovanja žensk v znanosti v Sloveniji. Zato je treba posvetiti posebno pozornost izgubi žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere, kot tudi njihovemu (pre)majhnemu vplivu, ki ga imajo na odločanje v znanosti, tako po vsebinski kot po finančni plati. Pomembno je, da zagotavljamo enake možnosti za oba spola, da se intelektualni potenciali žensk ne bi več zgubljali, ampak bi se izkoriščali za pridobivanje novega znanja in posledično bolj kakovostnega življenja.
 

Novembra 1999 je Evropska komisija ustanovila v Helsinkih posebno skupino za ženske in znanost, v kateri ima že od začetka svoje mesto tudi Slovenija. Vprašanje enakih možnosti v znanost v Sloveniji je sicer že pred tem sprožil Urad slovenske nacionalne komisije za UNESCO, ki je jeseni 1994 v okviru Tedna znanosti organiziral okroglo mizo o ženskah v znanosti in raziskovanju. Leta 1996 je Urad financiral prvo večjo raziskavo o položaju žensk v znanosti na slovenskem (Jogan). Na pobudo Urada (1997) je UNESCO v pripravi programa svetovne konference o znanosti vključil tudi temo ženske v znanosti, kasneje pa je Urad (1998) organiziral evropsko regionalno UNESCO konferenco o tej temi. Tako široka dejavnost in vključitev Slovenije kot države kandidatke v evropske raziskovalne programe je spodbudila takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo, da je 1999 imenovalo nacionalno koordinatorico za ženske v znanosti, dr. Tamaro Lah Turnšek, čemur je leta 2001 po zgledu Helsinške skupine sledila ustanovitev Komisije za uveljavitev vloge žensk v znanosti za obdobje štirih let. Ministrstvo je imelo v Komisiji za uveljavitev žensk v znanosti kot svojem ekspertnem telesu pomembno pomoč pri oblikovanju znanstvene politike v Sloveniji in je zato tudi redno obnavljalo mandat Komisije. Od začetka do leta 2009 sta komisiji izmenično predsedovali dr. Tamara Lah Turnšek in dr. Maca Jogan. V tretjem mandatnem obdobju od 2010 do 2013 je komisiji predsedovala dr. Mirjana Ule. V četrtem mandatnem obdobju od leta 2014 do 2017 ji je predsedovala dr. Marija Bešter Rogač. V petem mandatnem obdobju se je komisija preimenovala v Komisijo za enake možnosti na področju znanosti in ji predseduje dr. Andreja Gomboc.

 

V preteklih desetih letih svojega delovanja je Komisija opravila veliko pomembnih nalog. O rezultatih opravljenega dela lahko več preberete v monografiji Ženske v znanosti, ženske za znanost (2014). 


Komisija je bila zelo dejavna na področju informiranja in ozaveščanja javnosti o vprašanjih žensk v znanosti. Ena od pomembnih aktivnosti Komisije je bila akcija zbiranje podatkov in analiza plač v javnih raziskovalnih zavodih v obdobju 2001 do 2005, ki je pokazala na neenakost med spoloma. Za bolj verodostojno sliko pa se ta akcija nadaljuje še za naslednja leta in rezultati analiz bodo, tako kot do sedaj, objavljeni na spletni strani Komisije.

Komisija je pri svojem dosedanjem delu najtesneje sodelovala z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost v smeri odprave diskriminatornih določil pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo oziroma pri ocenjevanju prijaviteljev in prijaviteljic, ki so običajno nastopili v primeru izrabe porodniškega oziroma materinskega dopusta. Rezultat zavedanja vseh strani o pomenu enakovredne vloge žensk v znanost, vključno pri odločanju v znanosti, je bilo sprejetje pravilnikov ARRS, ki določajo spolno ustrezno sestavo stalnih in občasnih strokovnih teles. Tudi Ministrstvo upošteva načelo enakopravnosti pri imenovanju svojih predstavnikov in predstavnic v različna odločevalska telesa v znanosti. Tako je trenutni delež žensk v tovrstnih telesih bistveno bolj uravnotežen kot v preteklosti. Seveda pa sami pravilniki niso vsemogočna rešitev, zato potrebujemo odziv žensk in njihove prijave h kandidaturam za posamezne položaje.

Pomemben segment enakopravnosti so tudi nagrade. Zato si je Ministrstvo skupaj s Komisijo zadnja leta močno prizadevalo, da bi bilo podeljevanje državnih nagrad in priznanj v znanosti in tehnologij bolj uravnoteženo. Žal se tudi v tem primeru pogosto srečamo s slabo odzivnostjo žensk in (pre)majhnim številom kandidatur s strani raziskovalk.

 

Kot kažejo določeni indikatorji naša prizadevanja za enakopravno vlogo žensk v znanosti še niso dosegla zadovoljivega cilja v vseh segmentih. Pravni okviri so postavljeni in o vprašanju vloge žensk v znanosti se danes pogosteje razpravlja. Zdaj pa so na vrsti strukturne spremembe, ki jih lahko Ministrstvo ob strokovni podpori Komisije za enake možnosti na področju znanosti doseže le skupaj z vodstvi univerz in raziskovalnih inštitutov.
 



Članice in člani Komisije za enake možnosti na področju znanosti v mandatnem obdobju 2018 - 2021:

Predsednica:
• dr. Andreja Gomboc, Univerza v Novi Gorici;

Sekretarka:
• Uršula Konečnik, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport;

Člani/-ce:
• dr. Meta Dobnikar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
• Urška Arsenjuk, Statistični urad Republike Slovenije,
• dr. Polona Pečnik, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
• dr. Saša Novak, Institut »Jožef Stefan«,
• dr. Nadja Furlan Štante, Znanstveno-raziskovalno središče Koper,
• dr. Marta Gunde Klanjšek, Kemijski inštitut,
• dr. Urša Opara Krašovec, Univerza v Ljubljani,
• dr. Jovana Mihajlović Trbovc, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
• Nataša Briški, Metina lista,
• dr. Sašo Dolenc, Inštitut za kriminologijo,
• dr. Dejan Škorjanc, Univerza v Mariboru,
• dr. Igor Pribac, Univerza v Ljubljani,
• dr. Jurij Toplak, ALMA Mater Europaea.

 

Sklep o imenovanju Komisije za enake možnosti na področju znanosti (pdf)