Skoči na vsebino

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

 

 

STATUS ŠTUDENTA IN SPLOŠNO O ŠTUDIJU

  • Kdo ima status študenta?

Status študenta se pridobi z vpisom v do- ali podiplomski študijski program na podlagi razpisa za vpis. Študijski program mora biti akreditiran in vpisan v razvid visokošolskih zavodov. Pogoje za izobraževanje in dokončanje študija določajo Zakon o visokem šolstvu, statut visokošolskega zavoda, ki izvaja študijski program, in študijski program.

  • Kaj je študentska izkaznica?

S študentsko izkaznico študent izkazuje status študenta. Ustrezno opremljena izkaznica velja za posamezno študijsko leto, ko je študent vpisan v študijski program.

  • Kakšne pravice prinaša status študenta?

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

    • se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij po študijskem programu  pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
    • lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
    • lahko študij zaključijo v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom, če visokošolski zavod to dopušča (hitrejše napredovanje),
    • se lahko izobražujejo po več študijskih programih hkrati (vzporedno izobraževanje) v skladu s statutom visokošolskega zavoda.
  • Katere so še druge pravice in ugodnosti iz statusa, ki jih študent lahko koristi? 

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji.

Študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.


Pravice in ugodnosti, ki upoštevajo status študenta, so torej štipendije, subvencije za prevoz, prehrano in bivanje, zdravstveno varstvo ter študentsko delo.

  • Kdaj status študentu preneha?

Status študenta preneha:

    • študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
    • študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje,
    • študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
    • če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
    • če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
    • če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
    • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
    • če se izpiše,
    • če je bil izključen.       
  • Kolikorat lahko študent v času študija ponavlja letnik?

Študent lahko enkrat v času študija ponavlja letnik, če še ni izkoristil pravice, da  spremeni študijski program oziroma smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu. 
Status študenta visokošolski zavod lahko podaljša za največ eno leto v primeru upravičenih razlogov oziroma za vsakega živo rojenega otroka v času študija za eno leto (materam in očetom). Upravičene razloge za podaljšanje statusa študenta visokošolski zavod določi s statutom.

  • Redni/ izjemni vpis v višji letnik - kdaj je to mogoče?

Obveznosti, ki jih mora študent za napredovanje v višji letnik opraviti, so določene s študijskim programom.
Upravičene razloge za izjemni vpis v višji letnik, če študent ni opravil vseh zahtevanih obveznosti za napredovanje v višji letnik, določi visokošolski zavod s statutom. O odobritvi izjemnega vpisa na podlagi pisne prošnje študenta odloča pristojna komisija visokošolskega zavoda – to je fakultete, visoke strokovne šole ali akademije (običajno je to komisija za študijske zadeve). Rok za oddajo prošnje določi vsak visokošolski zavod v okviru vpisnih postopkov.

  • Kdaj lahko študent koristi dodatno leto oziroma absolventski staž?

Dodatno leto oziroma absolventski staž je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira oziroma dokonča podiplomskega študija. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer, če :

    • ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra),
    • ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
    • ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.     
  • Ali se študent lahko redno zaposli in obdrži status študenta?

Oseba, ki je redno zaposlena, se lahko normalno vpiše na študij in pridobi oziroma obrži status študenta, vendar pa redna zaposlitev vpliva na pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Študent, ki je redno zaposlen, ne more opravljati dela preko napotnice študentskega servisa, ne more prejemati štipendije ter ni upravičen do subvencioniranega prevoza, prehrane in bivanja v študentskem domu. Prav tako zaposlen študent ne more biti vključen v zdravstveno zavarovanje preko staršev kot družinski član. 

 

  • Se lahko študent, ki na enem dodiplomskem študiju že diplomira, redno vpiše na drug prvostopenjski študijski program?

 

Ko študent na enem dodiplomskem študiju že diplomira in ima doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, velja, da se lahko vpišejo na drug prvostopenjski študijski program, a je za njihov študij predvideno plačilo šolnine (tako za redni kot izredni študij).

 

(vsebina je bila zadnjič osvežena 15. 12. 2016, ko je v stopil v veljavo ZViS-K)

>>na vrh 

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

  • Kako je urejeno zdravstveno zavarovanje študentov do. 26. leta?

Študentje so do dopolnjenega 26. leta starosti obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski član – otrok, če ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po drugi podlagi (npr. iz naslova delovnega razmerja, registriranega s.p.-ja, statusa družbenika in poslovodne osebe). Iz naslova zavarovanja kot družinski član – otrok imajo zdravstvene storitve krite v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da ne potrebujejo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Podatek o statusa študenta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pridobi sam iz informacijskega sistema eVŠ, kamor ga sporočijo visokošolski zavodi.

  • Kje lahko posameznik preveri urejenost svojega zdravstvenega zavarovanja?

Če želite preveriti urejenost svojega zdravstvenega zavarovanja, to lahko storite prek e-Storitev ZZZS (Imam urejeno zavarovanje? ali Vpogled v moje podatke), ki so dostopne na http://zavarovanec.zzzs.si ali s SMS sporočilom (SMS sporočilo pošljete na telefonsko številko 031 771 009, vsebina sporočila pa je ključna beseda ZZ ter devetmestna ZZZS številka osebe, ki je zapisana na kartici zdravstvenega zavarovanja - primer: SMS za osebo Jakob Moder z ZZZS številko 032822733 je: ZZ032822733).

  • Kako je urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje po izteku statusa študenta ali dopolnitvi starosti 26 let?

Če posamezniku pred dopolnitvijo starosti 26 let izteče status študenta, si mora urediti obvezno zdravstveno zavarovanje po drugi podlagi. Urediti si ga mora tudi, če ima še vedno status študenta, vendar je dopolnil starost 26 let.

 

Če posameznik ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član – otrok samo iz razloga, ker se več ne šola ali ker je dopolnil starost 26 let, si obvezno zdravstveno zavarovanje uredi:

    • po 21. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Zavarovanje po tej podlagi si posameznik uredi tako, da pri centru za socialno delo vloži vlogo za priznanje pravice do plačila prispevka za zavarovanje po tej podlagi. Pogoj za priznanje pravice je, da ima posameznik v Sloveniji stalno prebivališče in da izpolnjuje pogoje za denarno socialno pomoč, pri čemer se krivdni razlogi, zaradi katerih se sicer sama denarna socialna pomoč ne prizna (npr. neprijavljenost na zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba), pri tem ne upoštevajo. Pravica do plačila prispevka in s tem do zavarovanja se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Prispevek za zavarovanje plačuje občina stalnega prebivališča;
    • po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. Po tej podlagi so zavarovane osebe, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče in ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po drugi podlagi. Zavarovanje po tej podlagi si uredi posameznik sam na katerikoli območni enoti ali izpostavi ZZZS. Prispevek za zavarovanje po tej podlagi posameznik plačuje sam. 

  • Kako si posameznik uredi dopolnilno zdravstveno zavarovanje po prenehanju zavarovanja kot družinski član – otrok?

S prenehanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot družinski član – otrok posameznik nima več zdravstvenih storitev kritih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je priporočljivo, da se posameznik za kritje razlike do polne vrednosti dopolnilno zdravstveno zavaruje.

 

Pri tem je pomembno, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje uredi v roku enega meseca od prenehanja pogojev za zavarovanje kot družinski član – otrok. Če si ga uredite po tem roku, boste imeli trimesečno čakalno dobo. Ta doba pomeni, da mora posameznik ves ta čas plačevati premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev pa v tem obdobju, kljub plačilu premije, nima. Zato je posameznik v tem obdobju pri zdravniku obravnavan kot samoplačnik za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

 

Če pa posameznik izpolnjuje pogoje za denarno socialno pomoč, lahko pri centru za socialno delo uveljavi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz državnega proračuna. Za razliko od pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se pri tej pravici upoštevajo tudi krivdni razlogi, zaradi katerih se denarna socialna pomoč sicer ne prizna. Če ima posameznik v obdobju, za katerega mu je priznana ta pravica, sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, si le tega da v mirovanje, kar pomeni, da v tem obdobju ne plačuje premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

 

Več informacij o:
- obveznem zdravstvenem zavarovanju dobite na  www.zzzs.si,
- pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz državnega proračuna na www.mddsz.gov.si,
- dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju pri zavarovalnicah, ki to zavarovanje ponujajo (Adriatic Slovenica - www.adriatic-slovenica.si, Triglav zdravstvena zavarovalnica - www.zdravstvena.net in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica - www.vzajemna.si).

 

>>na vrh 

SUBVENCIONIRANI PREVOZI

  • Kdo ima pravico do koriščenja subvencioniranega prevoza študentov?

Pravico do subvencioniranega prevoza lahko uveljavljajo študentje, ki bivajo najmanj 2 km od visokošolskega zavoda. Namenjena je tistim upravičencem, ki se dnevno vozijo od kraja bivanja do kraja študija.

  • Kako do subvencionirane vozovnice?

Več informacij o subvencioniranih prevozih za študente najdete na TUKAJ

 

>>na vrh 

ŠTIPENDIJE

  • Kakšni so splošni pogoji za pridobitev štipendije?

Štipendijo lahko pridobijo osebe, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisane v program nižjega ali srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije v Sloveniji ali tujini in niso:

    • v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
    • vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
    • poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

Starostni pogoj se ne upošteva pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah.

  • Katere vrste štipendij poznamo?

Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem. V Republiki Sloveniji se podeljujejo naslednje štipendije:  

    • državne štipendije,
    • Zoisove štipendije,
    • štipendije za deficitarne poklice,
    • štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
    • sofinancirane kadrovske štipendije
    • štipendije AD futura,
    • poznamo pa tudi druge oblike štipendij.
  • Komu so namenjene državne štipendije?

Državne štipendije so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Dodeljujejo jih Centri za socialno delo glede na prebivališče vlagatelja.
Podrobneje so pogoji, višina državne štipendije in dodatki, trajanje štipendiranja in podobno obrazloženi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/

  • Komu so namenjene Zoisove štipendije?

Zoisove štipendije so namenjene dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti, ki jo dodeljuje Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.
Več informacij dobite na http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/zois/

  • Komu so namenjene štipendije za deficitarne poklice?

Štipendija za deficitarne poklice je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja, ki jo sprejme Vlada RS za obdobje petih let. Štipendije za deficitarne poklice Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije dodeli na podlagi javnega razpisa z odprtim rokom za vložitev vloge, ki ga objavi sklad na svojih spletnih straneh http://www.sklad-kadri.si do konca meseca januarja za naslednje šolsko ali študijsko leto.

  • Komu so namenjene štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu?

Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu so namenjene Slovencem s stalnim prebivališčem zunaj RS za izobraževanje v višješolskem ali visokošolskem izobraževalnem programu prve in druge stopnje na izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji.
Več informacij dobite na
http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/stipendije-za-studij-zamejcev-in-slovencev-po-svetu-v-sloveniji/

  • Komu so namenjene sofinancirane kadrovske štipendije?

Cilj sofinanciranih kadrovskih štipendij je povezovanje študentov ter potencialnih delodajalcev, ki si na tak način zagotovijo perspektiven kader.
Več informacij dobite na http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/kadrovske-stipendije/

  • Komu so namenjene štipendije AD futura?

Štipendije AD futura so namenjene izobraževanju v tujini. Javni sklad v okviru programov AD Futura razpisuje različne oblike štipendiranja in sofinanciranja mednarodne mobilnosti študentov ter študija v tujini v obliki javnih razpisov.
Več informacij dobite na http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/stipendije-za-izobrazevanje-v-tujini/

  • Katere ostale oblike štipendij še poznamo?

Obstajajo tudi štipendije različnih zasebnih in javnih fundacij. Njihov namen je predvsem štipendiranje nadarjenih študentov, podeljujejo pa jih po različnih kriterijih.
To so na primer štipendije državnih organov, občinske štipendije, štipendije za izobraževanje tujih državljanov v Sloveniji, štipendije za razpis Likarjevega sklada, štipendija fundacije Leona Štuklja, Pomurska izobraževalna fundacija, fundacija Marof, štipendije fundacije Rochos in Beatrice Mummert, štipendije fundacije Bogliasco, Slovenska znanstvena fundacija, ArtServis.


Več informacij dobite na http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/

 

Več o štipendijah si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/

 

>>na vrh 

SUBVENCIONIRANO BIVANJE

  • Katere pogoje mora študent izpolnjevati za subvencionirano bivanje?

Subvencijo za bivanje lahko pridobijo študenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:  

    • so državljani Republike Slovenije,
    • imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, ter niso v delovnem razmerju ali samozaposleni oziroma samostojni podjetniki,
    • imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj 3 dni v tednu, ter niso v delovnem razmerju ali samozaposleni oziroma samostojni podjetniki,
    • povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v RS v istem obdobju,
    • imajo stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija (izjemoma manj, če ima študent do postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali če živi v posebno težkih socialnih in/ali zdravstvenih razmerah),
    • niso izključeni iz študentskega doma.
  • Koliko časa velja subvencija za bivanje?

Subvencija za bivanje se dodeli za študijsko leto.
Pri dodeljevanju subvencije se upošteva, da se posamezniku subvencije lahko dodelijo za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. Študent lahko prejme subvencijo tudi v času absolventskega staža, če ima urejen status študent.
Če je posamezen študent vzporedno vpisan na več študijskih programov, se kot merodajen upošteva študijski program, na katerega je bil študent vpisan ob začetku prejemanja subvencije.
Če študent v subvencioniranje bivanja vstopi v višjem letniku se le-to sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik študent obiskuje, ko je zanj subvencija prvič podeljena.   

  • Kje se odda prošnja za subvencionirano bivanje?

Prošnjo za subvencionirano bivanje študent odda preko e-obrazca na portalu eVŠ: http://portal.evs.gov.si/bivanje. Vsak študent lahko odda samo eno prošnjo.  
Razpis za subvencionirano bivanje je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in javnih študentskih domov do 1. junija za prihodnje študijsko leto. Roki za oddajo prošnje so določeni z razpisom. 

  • Vrste subvencij za bivanje študentov

Študent subvencijo lahko pridobi za bivanje v javnem študentskem domu, zasebnem študentskem domu, dijaškem domu ali pri zasebniku s subvencijo. Seznam prostih kapacitet je objavljen z razpisom. 
Mesečna subvencija za bivanje v študijskem letu 2016/17 znaša:

    • 19,50 evrov na študenta za bivanje v javnih študentskih domovih in
    • 32 evrov na študenta za bivanje v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih.
  • Pravica do subvencioniranega bivanja in dodatka za bivanje k štipendijam

Pravici do subvencioniranega bivanja in dodatka za bivanje k štipendijam se izključujeta. Študent se sam odloči, katero ugodnost bo koristil oziroma katera pravica je zanj ugodnejša ter katero vlogo/prošnjo bo oddal pri pristojnem organu.

 

>>na vrh 

SUBVENCIONIRANA ŠTUDENTSKA PREHRANA

  • Kdo je upravičen  do subvencionirane študentske prehrane?

Do subvencionirane študentske prehrane je upravičen vsak, ki ima status študenta (redni ali izredni) in se izobražuje na višji strokovni šoli ali visokošolskem zavodu ter ni zaposlen. 

  • Kako koristiti to ugodnost?

Vsi študentje, ki želijo koristiti subvencionirano prehrano, se morajo vpisati v sistem za koriščenje le-te na točki SŠP (seznam točk subvencionirane študentske prehrane je objavljen na spletni strani www.studentska-prehrana.si). Študent se mora prijaviti za vsako študijsko leto posebej.
Za identifikacijo pri koriščenju subvencionirane prehrane sta študentu na voljo dve možnosti: mobilni telefon ali brezkontaktna čip kartica, za katero je potrebno doplačilo 15 evrov.

  • Koliko subvencioniranih obrokov mesečno pripada študentu?

Upravičencu je mesečno na voljo toliko subvencij, kolikor ima mesec delovnih dni. Dnevno se lahko koristita največ dve subvenciji, s časovnim razmikom najmanj štirih ur. Upravičenec lahko v tekočem mesecu koristi tudi subvencije, ki so mu preostale iz prejšnjih dveh mesecev.
Subvencionirani obroki so možni od 8. do 20. ure, upravičenci pa nimajo pravice do subvencioniranega obroka med 15. julijem in 15. avgustom.   

  • Kdo lahko zaprosi za dodatne subvencije?

Upravičenec ima na voljo tudi dodatne subvencije (za sobote in nedelje), če v tem času, v skladu s študijskim programom, opravlja študijske obveznosti in to izkaže s potrdilom, ki ga izda višja strokovna šola oziroma visokošolski zavod.
Upravičenci s posebnimi potrebami zaradi težke oziroma težje funkcionalne prizadetosti, otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 s statusom študenta in upravičenci – starši, imajo pravico do 10 dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.

 

Strokovno organizacijske naloge pri subvencioniranju študentske prehrane in nadzor nad namensko, gospodarno in učinkovito uporabo sredstev izvaja Študentska organizacija Slovenije (http://www.studentska-org.si/) po pooblastilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 

 

>>na vrh 

ŠTUDENTSKO DELO

  • Kaj je študentsko delo in kdo ga lahko opravlja?

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent opravlja preko pooblaščene organizacije na podlagi študentske napotnice.
Študentsko delo lahko opravljajo  študenti:

    • z veljavnim statusom študenta v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnili 15 let,
    • državljani Republike Slovenije, ki imajo status študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole) in
    • tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

  • Študentski servis

Študentsko delo poteka preko napotnice, katero študent pridobi pri študentskem servisu, ko se vanj vpiše. Za vpis v študentski servis posameznik potrebuje:

    • osebni dokument,
    • številko osebnega računa,
    • davčno številko,
    • dokazilo o statusu študenta (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico).

  • Ali za opravljanje študentskega dela potrebujem napotnico?

Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa, zato jo mora  študent vedno dvigniti pred pričetkom dela – predstavlja napotilo na delo in je pravna podlaga za delo  študenta v podjetju. 

  • Kateri vrsti napotnic poznamo in v čem je razlika med njima?

Ločimo:

    • stalno napotnico, ki velja za obračun dela  študentov za daljše obdobje, in sicer od dneva izdaje napotnice dalje in največ eno leto. Namenjena je študentom, ki delajo dlje časa v istem podjetju, lahko tudi s prekinitvami;
    • navadno napotnico, ki je namenjena obračunu  študentskega dela za krajše obdobje oziroma za enkratno izplačilo.

Pomembno je, da delodajalec še pred pričetkom dela podpiše in ožigosa en izvod napotnice.

  • Pogoji dela – kaj je mišljeno s tem?

Priporočljivo je, da se  študentje pred začetkom dela z delodajalcem natančno dogovorijo o  vseh pogojih dela: urni postavki, trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju, rokih plačila in podobno. Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je namreč potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov.

  • Kdaj študentu preneha pravica delati na podlagi študentske napotnice?

Študentu preneha pravica delati na podlagi študentske napotnice:

    • ko diplomira oziroma nima statusa študenta,
    • če je vpisan v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje,
    • če se redno zaposli.

 

>>na vrh 

VREDNOTENJE IN PRIZNAVANJE IZOBRAŽEVANJA

  • Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja

Zakon sledi načelom Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji, ki jo je ratificirala RS, in smernicam ter priporočilom za zagotavljanje poštenega priznavanja izobraževanja (fair recognition), ki izhajajo iz komplementarnih dokumentov h konvenciji.
Zakon je tudi v skladu s smernicami nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 in posledično temu upošteva implementacijo bolonjskega procesa, ustvarjanje enotnega evropskega visokošolskega prostora ter nacionalno in evropsko ogrodje kvalifikacij in nove oblike izobraževanja.

  • Kam se vloži vloga za priznavanje oziroma vrednotenje izobraževanja za različne namene?
    • Vrednotenje izobraževanja za različne namene:  je postopek, v katerem ENIC-NARIC center pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) o opravljenem izobraževanju izda mnenje o različnih elementih vrednotenega izobraževanja. Mnenje je informativno-svetovalne narave. Vloga na obrazcu V se vloži na MIZŠ.
    • Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji: kandidati, ki so izobraževanje zaključili v tujini, dokazujejo izpolnjevanje vpisnih pogojev s tujo listino o zaključenem izobraževanju v tujini. Kdor še nima odločbe o priznavanju ali nostrifikacijo mora za namen nadaljevanja izobraževanja na visokošolskih zavodih v Sloveniji pridobiti odločbo o priznavanju izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja. Na spletnem portalu eVŠ (http://portal.evs.gov.si/prijava) kandidat v času odprtih prijavnih rokov skupaj z prijavo za vpis odda tudi zahtevo za priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja na visokošolskih zavodih v Sloveniji.

  • Katere listine se lahko vložijo v postopek vrednotenja izobraževanja?

Predmet vrednotenja izobraževanja pri ENIC-NARIC centru so listine o v celoti opravljenem izobraževanju, ki dajejo javno veljavno izobrazbo v državi izvora, in sicer:

    • tuje listine o izobraževanju,
    • slovenske listine o izobraževanju,
    • listine o izobraževanju, pridobljene v nekdanjih republikah SFRJ, izdane pred 25. 6. 1991.

Ne vrednotijo se listine o izobraževanju, ki traja manj kot en semester oziroma pol leta, oziroma je vrednoteno z manj kot 30 ECTS študentove študijske obremenitve, listine, pridobljene po zaključenih tečajih, strokovnih izpitih, poklicnih kvalifikacijah ter drugih poklicnih in strokovnih usposabljanjih.

  • Stroški postopka vrednotenja in priznavanja izobraževanja

    • stroški vrednotenja izobraževanja,
    • stroški priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja se zaračunajo skladno s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek in predpisi, ki urejajo upravne takse.

  • V kolikšnem času mora ENIC-NARIC center izdati mnenje o izobraževanju?

V dveh mesecih od dneva prejema popolne vloge.

  • Ali je postopek vrednotenja izobraževanja obvezen za vse imetnike tujih listin o izobraževanju?

Postopek vrednotenja izobraževanja ni obvezen za imetnika listine, ki želi vstopiti na trg dela v Sloveniji, je pa odvisno od regulacije trga dela in poklicev na posameznih področjih ter zahtev delodajalca in pogojev za zasedbo delovnega mesta.

 

V primeru, da delodajalec ali druga pravna ali fizična oseba ne prepozna listine in vrste izobrazbe, je na razpolago postopek vrednotenja izobraževanja, v katerem se izda mnenje o izobraževanju. ENIC-NARIC center posreduje informacijo o šolskem sistemu tuje kvalifikacije in primerljivosti s slovenskim šolskim sistemom. Poudariti pa je potrebno, da je to le en del usposobljenosti kandidata za zaposlitev. Ugotavljanje kompetenc, znanja in veščin je v pristojnosti delodajalca delodajalec oziroma tistega, ki določa pogoje za regulacijo in zahteve za opravljanje določenega poklica. Končno odločitev glede zaposlitve sprejme delodajalec.

  • Odhajam v tujino. Kje mi bodo v državi, kamor odhajam, priznali/vrednotili spričevalo ali diplomo?

Vse potrebne informacije o priznavanju/vrednotenju vam bodo posredovali v ENIC-NARIC centru te države oziroma na ustreznem ministrstvu. Seznam centrov in osnovne informacije dobite na spletni strani: http://www.enic-naric.net.

  • Na kaj paziti pri izbiri študija v tujini?

Pri odločitvi o izbiri študijskega programa v tujini je potrebno biti pozoren na akreditiranost tega visokošolskega zavoda in študijskega programa v drugi državi. Praviloma ima vsaka država seznam akreditiranih (verificiranih, potrjenih, priznanih) visokošolskih zavodov (javnih in zasebnih), ki spadajo v njen visokošolski sistem, njihovih pristojnosti za podeljevanje diplom strokovnih in znanstvenih naslovov, in seznam visokošolskih zavodov zunaj njenega ozemlja, za katere država šteje, da spadajo v njen izobraževalni sistem. V slednjem primeru je potrebno preveriti, da je visokošolski zavod in študijski program akreditiran tudi v državi, kjer se tak program izvaja ter da ima institucija dovoljenje za izvajanje.

 

Predlagamo izbiro primernega visokošolskega zavoda preko spletnih strani ENIC/NARIC – www.enic-naric.net oziroma

V primeru, da tuj visokošolski zavod ni na listi akreditiranih visokošolskih zavodov v tuji državi, oziroma ga država ne šteje kot del njenega nacionalnega šolskega sistema, diploma, pridobljena na takem visokošolskem zavodu, ne more biti predmet vrednotenja izobraževanja v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.

  • Ali so spričevala/diplome pridobljene v EU po vstopu Slovenije v EU avtomatično priznane v Sloveniji?

Ne. Sistem vrednotenja in  priznavanja v tujini pridobljenih diplom in spričeval je urejen z nacionalno zakonodajo, ki postopek priznavanja ali vrednotenja izobraževanja predpisuje obvezno ali pa na željo stranke, odvisno od namena (za trg dela, za namen nadaljevanja izobraževanja, priznavanje reguliranih poklicev, itd).

  • V EU sem pridobil diplomo, s katero bi se želel zaposliti v reguliranem poklicu. Ali moram skozi postopek vrednotenja izobraževanja pri ENIC-NARIC centru?

Reguliran poklic oziroma regulirana poklicna dejavnost je tisti poklic oziroma poklicna dejavnost, katerih pogoje opravljanja določa zakon ali podzakonski akt. Vlogo za priznanje pravice do opravljanja določenega reguliranega poklica oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Sloveniji vložite neposredno pri ustreznem resornem organu. Vse informacije v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Za vodenje postopkov priznavanja poklicnih kvalifikacij s področja vzgoje in izobraževanja je pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

  • Kaj je transnacionalno izobraževanje (TNI)?

Transnacionalno izobraževanje (transnational education/ crossborder education) so vse oblike in načini izobraževanja, pri katerem se javnoveljavni študijski program v celoti ali njegovi posamezni deli izvajajo v drugi državi, kot je sedež nosilca študijskega programa.


V Republiki Sloveniji se lahko izvaja VTI (visokošolsko transnacionalno izobraževanje) s strani tujega visokošolskega zavoda ali druge tuje institucije, če pristojni organ tuje države  priznava, da tako visokošolski zavod ali druga tuja institucija kot študijski program, ki se izvaja kot VTI, sodijo v visokošolski sistem države, kjer je sedež tega visokošolskega zavoda ali druge tuje institucije. Tuj visokošolski zavod ali druga tuja institucija lahko VTI izvaja samostojno ali v sodelovanju s slovenskim visokošolskim zavodom ali drugo institucijo.  Listina o zaključenem VTI, ki se izvaja v Republiki Sloveniji kot del tujega visokošolskega sistema, je tuja listina.


Tuji visokošolski  zavod ali druga tuja institucija, ki želi v Republiki Sloveniji izvajati VTI, o tem seznani agencijo najkasneje šest mesecev pred začetkom izvajanja študijskega programa v Republiki Sloveniji.

  • Informacija v zvezi s pretvorbo ocen pridobljenih na tujih izobraževalnih institucijah, v slovenski ocenjevalni sistem

Na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se obračajo stranke v zvezi z možnostjo pridobitve potrdila o pretvorbi ocen, pridobljenih na tujih izobraževalnih institucijah, v slovenski ocenjevalni sistem. Tovrstnih potrdil ministrstvo ne izdaja, saj za to nima pravne podlage.

 

V Republiki Sloveniji ocenjevalna lestvica na področju visokega šolstva ni enotno določena v Zakonu o visokem šolstvu, ampak se določi s statutom posameznega visokošolskega zavoda. Ministrstvo, natančneje Direktorat za visoko šolstvo, ENIC-NARIC center, lahko pridobi in poda informacije, ki sodijo v okvir tujega šolskega sistema, vendar samih informacij, na primer o tujih ocenjevalnih lestvicah in podobno, ki jih potrebujejo za različne namene druge institucije v Republiki Sloveniji, ne interpretira.


V primeru, ko se oseba izobražuje na visokošolski izobraževalni instituciji, ki uporablja tudi tako imenovani kreditni sistem študija po sistemu ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System), je praviloma mogoče pri tej izobraževalni instituciji zaprositi za pretvorbo nacionalne/institucionalne ocenjevalne lestvice v ECTS ocenjevalno lestvico (ECTS Grading table).


Več o tem na spletni strani:
http://ec.europa.eu/education/tools/docs/ects-guide_en.pdf

 

Ministrstvo svetuje strankam, da se za nadaljnje informacije obrnejo neposredno na institucijo, ki potrdilo o pretvorbi ocen zahteva.

  • Imam tujo listino o izobraževanju s tujim strokovnim naslovom. Ali ga lahko v RS neposredno uporabljam?

Več o uporabi tujega naslova si lahko preberete tukaj.

 

 

>>na vrh 

ODDAJA PRIJAVE ZA VPIS V VISOKO ŠOLSTVO

  • Spletni portal eVŠ

Prijava za vpis na javne in zasebne visokošolske zavode (fakultete, visoke strokovne šole, akademije) v dodiplomske in podiplomske študijske programe poteka elektronsko na spletnem portalu eVŠ – http://portal.evs.gov.si/prijava/.

 

Pred začetkom izpolnjevanja prijave v razpisu za vpis preverite ali izpolnjujete pogoje za vpis na želeni študijski program in katera merila se upošteva v primeru omejitve vpisa (to je, ko število prijav presega razpoložljiva vpisna mesta).

 

Za izpolnjevanje prijave potrebujete elektronski naslov. Po zaključenem izpolnjevanju prijave bo na elektronski naslov, naveden v prijavi, poslan izpolnjen obrazec prijave v obliki pdf dokumenta.


Za pravilen začetek izpolnjevanja prijave morate vedeti ime razpisa za vpis, ki ga morate izbrati na prvem koraku prijave.

  • Oddaja prijave za vpis

Kandidat lahko odda  prijavo na dva načina:

    • S kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavo v eVŠ odda z elektronskim podpisom do konca prijavnega roka. Natisnjenega obrazca prijave ne pošilja po pošti. Po pošti mora kandidat priporočeno poslati tiste priloge k prijavi, ki jih zahteva razpis za vpis in ki jih je tekom izpolnjevanja prijave za vpis kandidat označil, da jih bo poslal (na prilogi mora biti naveden sklic na številko prijave za vpis, naslov je isti kot za pošiljanje prijave za vpis).
    • Brez kvalificiranega digitalnega potrdila z uporabniškim imenom in geslom pošlje kandidat prijavo za vpis  elektronsko v eVŠ do konca prijavnega roka, določenega z razpisom , obrazec izpolnjene prijave mora nato natisniti, podpisati in ga s prilogami, za katere je označil, da jih bo poslal, priporočeno poslati po pošti do roka, določenega z razpisom,  na naslov, ki se izpiše v levem zgornjem kotu natisnjenega obrazca prijave.
  • Informacije o razpisanih študijskih programih

Razpoložljiva vpisna mesta so objavljena v razpisu za vpis, ki ga objavi univerza ali samostojni visokošolski zavod za svoje študijske programe. Običajno se objavljajo ločeni razpisi za dodiplomske in podiplomske študijske programe.

 

Izjema je Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in samostojnih visokošolskih zavodov s koncesijo, ki se objavlja skupaj za javne visokošolske zavode in koncesije, ker izbirni postopka v prvem in drugem prijavnem roku potekata centralno preko visokošolskih prijavno-informacijskih služb.
Vsi ostali prijavni roki potekajo preko visokošolskih zavodov. Naslov, kamor se pošlje prijavo, se izpiše v levem zgornjem kotu natisnjenega obrazca prijave.

  • Prijavni roki

Prijavni roki so določeni z razpisom za vpis in se med razpisi lahko razlikujejo.  
Znotraj prijavnega roka kandidat v eVŠ lahko izpolni prijavo. Zadnji dan prijavnega roka je datum do katerega mora kandidat prijavo oddati. Prijava je oddana, ko je elektronsko podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali, ko je natisnjen in podpisan obrazec prijave priporočeno poslan po pošti in podatki o prijavi v eVŠ niso izbrisani.

 

Prijavni roki za študijsko leto 2017/18 za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe (za javne in koncesionirane visokošolske zavode):

- 1. prijavni rok: 6. februar do 3. marec 2017,

- 2. drugi prijavni rok: 22. do 29. avgust 2017.

 

V razpisu preverite tudi druge roke:

    • kdaj bodo potekali preizkusi posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti, če jih študijski program zahteva med pogoji za vpis,
    • do kdaj je treba poslati priloge o dokazilih, če jih razpis za vpis zahteva.
  • Elektronsko podpisovanje

Pred začetkom izpolnjevanja prijave mora biti na računalnik nameščena podpisna komponenta ProXSign, ki omogoča prenos podatkov elektronskega podpisa na izpolnjen obrazec prijave. Elektronski podpis prijave je mogoč s spletnim kvalificiranim digitalnim potrdilom za fizične osebe vseh uradnih overiteljev v Republiki Sloveniji: SIGEN-CA, AC NLB, POŠTA-CA ter HALCOM-CA.


Kvalificirano digitalno potrdilo je enakovreden dokument osebni izkaznici. 

 

POMEMBNO: prijavo je treba podpisati z digitalnim potrdilom, ki je izdano na prijavitelja.

 

Certifikat SIGEN-CA je za fizične osebe brezplačen in se lahko naroči na upravni enoti. Za izdajo je potreben izpolnjen zahtevek, ki ga je potrebno oddati na upravni enoti. Najkasneje v roku 10 dni po oddaji zahtevka na Upravni enoti in odobritvi oseba prejme podatke za prevzem digitalnega potrdila. Po elektronski pošti bo poslana referenčna številka certifikata, s poštno pošiljko pa avtorizacijska koda.

  • Pošiljanje prijav in prilog

Naslov za pošiljanje prijav in prilog se izpiše v levem zgornjem kotu natisnjenega obrazca prijave za vpis. Če se naslov ne izpiše na natisnjenem obrazcu, preverite podatek v pdf dokumentu, ki je poslan na e-naslov po zaključku pošiljanja prijave v eVŠ.


Če ste prijavo elektronsko podpisali s kvalificiranim digitalnim potrdilom, natisnjenega obrazca ne pošiljate po pošti.


Pri oddaji prijave za vpis na dodiplomske študijske programe prve stopnje ne pošiljate nobenih prilog, če ste pri srednješolski izobrazbi označili, da zaključujete izobrazbo s splošno maturo ali poklicno maturo, ki jo boste (ste jo) opravili v Sloveniji. Podatke o maturi ter ocenah 3. in 4. letnika bo Visokošolska prijavno-informacijska služba pridobila od Državnega izpitnega centra na podlagi EMŠO, navedenega v prijavi.

  • Kontakti za pomoč pri izbiri študija
    • Informacije o študiju in prijavno-izbirnem postopku kandidati dobijo v razpisu za vpis in na visokošolski zavod, kamor se prijavljate za vpis (kontakti so navedeni v razpisu za vpis).
    • Za pomoč pri načrtovanju poklicne kariere se kandidati lahko obrnejo na karierna središča, ki delujejo v okviru Centrov za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS).
  • Kontakti za tehnično pomoč pri izpolnjevanju prijave
    • Za težave pri vstopu v prijavo z digitalnim potrdilom in elektronskim podpisovanjem ter za izpolnjevanje e-obrazca prijave: EKC - Enotni kontaktni center državne uprave, e-naslov: ekc(at)gov.si, tel.: 080 2002 (od 8.00 do 22.00 ure med delavniki).

 

>>na vrh 

 

(vsebine so bile zadnjič osvežene 11. 5. 2017)