Skoči na vsebino

INFORMACIJE ZA IZOBRAŽEVALNE INSTITUCIJE

Informacije za izobraževalne institucije

 

Izobraževalne institucije, razen osnovnih šol, so na podlagi Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11-popr. in 109/12; v nadaljevanju besedila ZVPI) pristojne za priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja.

 

Naloge izobraževalne institucije v zvezi s priznavanjem izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja:

-          imenovanje pooblaščene osebe, ki bo vodila postopke,

-          obvestiti ENIC-NARIC center o imenovanju pooblaščene osebe,

-          vodenje upravnih postopkov priznavanja izobraževanja,

-          vodenje javnih evidenc izdanih odločb na prvi in drugi stopnji.

 

Vloga se poda na Obrazcu N (Form N), ki je kot priloga sestavni del Pravilnika o obrazcih, dokumentaciji in stroških pri vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Ur. l. RS, št. 103/11 in 91/15), razen pri priznavanju izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja na visokošolskih študijskih programih v Republiki Sloveniji, kjer se vloga za priznavanje izobraževanja poda z elektronsko prijavo za vpis, izpolnjeno v eVŠ.

 

V postopku priznavanja izobraževanja se na podlagi predložene dokumentacije in meril iz 16. člena ZVPI odloči o pravici imetnika tuje listine o izobraževanju do dostopa, prijave in obravnave v postopkih vpisa pri nadaljevanju izobraževanja na izobraževalni instituciji. V primeru ko prihaja tuja listina o izobraževanju iz države s katero ima Republika Slovenija sklenjen mednarodni sporazuma na področju priznavanja izobraževanja, je potrebno v postopku priznavanja le tega upoštevati.

Na koncu postopka se imetniku listine izda odločba na katero se lahko v osmih dneh od prejema le te pritoži na izobraževalno institucijo.

 

Izobraževalna institucija lahko v primeru, ko je tuja listina o izobraževanju težje prepoznavna, zaprosi za vrednotenje listine o izobraževanju v skladu s 7. členom ZVPI, oziroma se preko elektronske pošte ali telefona posvetuje s strokovnim delavcem ENIC-NARIC centra.

 

ENIC-NARIC center je v pomoč izobraževalnim institucijam pripravil informacije javnega značaja s katerimi si lahko izobraževalne institucije pomagajo pri prepoznavanju nekaterih tujih šolskih sistemov in njihovih listin o izobraževanju.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

LIZBONSKA KONVECIJA

Lizbonska konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji je bila usklajena in sprejeta aprila 1997 v Lizboni ter pomeni enega najpomembnejših mednarodnih dokumentov v visokem šolstvu, ki je z ratifikacijami, ki so sprejemu sledile, postal del nacionalne zakonodaje v številnih evropskih, pa tudi neevropskih državah (do danes 55 držav).

 

 

Pripravo in sprejem konvencije sta usklajevala UNESCO in Svet Evrope, Slovenija pa jo je ratificirala med prvimi in sicer leta 1999 (Ur. l. - MP 14/99). Konvencija opredeljuje temeljne pojme v visokem šolstvu (dostop, sprejem, ocenjevanje, študijski program, kvalifikacija, priznavanje, itd.), opredeljuje pristojnosti organov za priznavanje, določa temeljna načela pri ocenjevanju kvalifikacij ter samo priznavanje kvalifikacij, tako tistih, ki omogočajo dostop do visokega šolstva (npr. matura) kot priznavanje krajših študijskih obdobij (npr. en semester) ter celotnih kvalifikacij (npr. diploma).

 

Eno izmed temeljnih načel konvencije je, da morajo podpisnice kvalifikacije medsebojno priznavati, če med njimi ni »bistvenih razlik« (substantial differences). Ker teh razlik pravni dokument ne more natančno definirati, se njihovemu ugotavljanju posvečajo posebne službe, ki večinoma delujejo pri nacionalnih ministrstvih, pristojnih za visoko šolstvo (ENIC-NARIC centri).

 

 

Konvencija ureja tudi priznavanje kvalifikacij beguncem in razseljenim osebam, poudarja pomen zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu ter zagotavlja informacijske sisteme. Lizbonska konvencija je doživela popolno potrditev tudi v okviru bolonjskega procesa in je znotraj njega zaenkrat edini instrument mednarodnega prava.

 

 

Več: http://www.enic-naric.net/the-lisbon-recognition-convention-97.aspx

 

 

Monitoring the Implementation of the Lisbon Recognition Convention - Final Report [PDF], February 2016

EAR HEI's manual

V njegovo nastajanje je bilo poleg strokovne skupine strokovnjakov iz področja priznavanja izobraževanja vključenih 450 visokošolskih institucij po vsem svetu. Preko raziskave med vpisno-prijavnimi službami je vprašalnik izpolnilo tudi 6 slovenskih zavodov. Priročnik vsebuje dragocena priporočila, navodila in smernice ter zbirko primerov dobre prakse.

Priročnik je spodbuda visokošolskim zavodom, da postopke priznavanja vključijo v njihove notranje in zunanje postopke zagotavljanja kakovosti.

Prvi del zagotavlja boljše razumevanje principa priznavanja ter predstavlja 5 dejavnikov, ki morajo biti upoštevani v postopkih priznavanja izobraževanja. Drugi del predstavlja kronološko zaporedje vidikov v procesu priznavanja in tretji del predstavlja praktične primere priznavanja izobraževanja ter priporočila, ki naj bi se upoštevala pri tem. V priročniku so sistematično navedeni tudi uporabni viri, ki so lahko uporabljeni v postopku.

 

      

 

Je neposredni in praktični odgovor na izzive in pričakovanja različnih deležnikov po vsem svetu in je namenjen prav osebam na visokošolskih institucijah, ki vodijo postopke priznavanja tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja na slovenskih izobraževalnih institucijah.

 

 

 

 

 

 

 

EAR manual

 

EAR (European Area of Recognition) MANUAL je orodje za implementacijo priznavanja, zbirka navodil in dobrih praks, združena v praktična navodila in priporočila o priznavanju. V priročniku iz leta 2012, ki je namenjen poenotenju prakse priznavanja in vrednotenja v ENIC-NARIC nacionalnih centrih, so zbrani vsi principi Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij ter dobre prakse in primeri.

 

Priročnik so priporočili v uporabo tudi ministri za visoko šolstvo na zadnjem skupnem zasedanju v Bukarešti 2012.

 

 

Iz EAR Manual se je konec leta 2013 oblikoval še poseben EAR manual HEI, namenjen visokošolskim institucijam za postopke priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja.

Cilj obeh priročnikov so osnovni skupni standardi in priporočila ter možnost poenotenja in poenostavitve prakse priznavanja.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pridobivanje informacij o tujih šolskih sistemih, akreditiranih institucijah in študijskih programih

OSNOVNE ŠOLE

Postopek priznavanja tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v osnovni šoli Republike Slovenije se ne izvaja več. Več v okrožnici - Obravnavanje tujega izobraževanja v slovenskih osnovnih in glasbenih šolah.

 

Imetnik tuje listine o izobraževanju se vpiše v osnovno šolo v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – UPB3, 102/07, 107/10 in 87/11).

 

Starši oziroma zakoniti zastopniki poleg izpolnjenega obrazca N predložijo še ustrezno dokumentacijo, ki jo navede šola, in je v skladu s Pravilnikom o obrazcih, dokumentaciji, stroških in načinu vodenja evidenc v postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja (Uradni list RS, št.  6/05 in 98/09).

 

 

 

 

 

 

Stroški - upravna taksa

Stroški v postopku priznavanja izobraževanja se zaračunavajo skladno s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek in predpisi, ki urejajo upravne takse. V skladu s sedmo točko prvega odstavka 24. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10-UPB) so učenci, dijaki in študentje oproščeni plačila upravne takse za dokumente in dejanja v zvezi z izobraževanjem na glede na to ali že imajo status ali ne. Več...

 

Morebitni drugi stroški se zaračunavajo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009, 47/2009 odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010).

 

 

 

 

 

 

LEGALIZACIJA

  • Postopek priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja

V postopku priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja v RS se postopek legalizacije za tuje listine o izobraževanju ohrani in je enak kot doslej, kar pomeni, da se listine o izobraževanju legalizirajo v skladu z Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01) ali po Zakonu o ratifikaciji Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 10/62).  Države podpisnice Haaške konvencije v skladu z Zakonom o ratifikaciji Konvencije so navedene tukaj: http://hcch.e-vision.nl/index_en.php?act=conventions.status&cid=41

 

  • Postopek vrednotenja

V skladu z 20. členom Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja se v postopkih vrednotenja izobraževanja ne predvideva več legalizacije tuje listine.  

 

  • Drugi postopki

Ministrstvo pripominja, da se smejo tuje javne listine v Sloveniji uporabljati le, če so legalizirane, razen v primeru, ko področna zakonodaja legalizacije ne zahteva. Za več informacij v zvezi z legalizacijo tujih javnih listin v postopkih pred drugimi organi se lahko obrnete na Ministrstvo za pravosodje. 

 

Zakonodaja s področja legalizacije:

Države podpisnice Haaške konvencije so dosegljive na spletni strani: http://hcch.e-vision.nl/index_en.php?act=conventions.status&cid=41

 

 

 

 

 

 

LEGALIZACIJA LISTIN O IZOBRAŽEVANJU V POSTOPKU PRIZNAVANJA IZOBRAŽEVANJA ZA NAMEN NADALJEVANJA IZOBRAŽEVANJA

 

ENIC-NARIC center je prejel kar nekaj vprašanj v zvezi z legalizacijo listin o izobraževanju v postopku priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v Sloveniji. Ugotavljamo tudi, da se pojavljajo različna tolmačenja glede zahtev po legalizaciji v skladu z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o odpravi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin, tako imenovan žig Apostille, v povezavi z dvostranskimi pogodbami med Slovenijo in nekaterimi državami o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Zaradi navedenih razlogov se je ENIC-NARIC center z dopisom obrnil na Ministrstvo za pravosodje (MP). Na podlagi odgovora, ki smo ga prejeli dne 6.10.2015, vam podajamo sledeče mnenje in informacije.


Menimo, da kljub dejstvu, da se MP ni opredelilo, kakšno je stališče Republike Slovenije do sklenjenih pogodb, niti se ni opredelilo do svojih preteklih mnenj v zvezi z navedeno problematiko, je smiselno upoštevati mnenje oziroma informacije MP na podlagi odgovorov posameznih držav. Države so se opredelile do tega, katere listine so tiste njihove javne listine, za katere menijo, da v skladu s pogodbo ne potrebujejo več legalizacije-žiga Apostille.

 

 

Stališča posameznih držav glede legalizacije listin o izobraževanju - povzetek

Avstrija

Bolgarija

Bosna in Hercegovina

Ciper

Češka

Grčija

Francija

Hrvaška

Madžarska

Srbija

Makedonija

Poljska

Romunija

 Ruska federacija

 

 

 

 

Podajamo povzetek odgovora držav, ki so se do tega jasno opredelile.

Avstrija navaja le oprostitev overjanja za visokošolske listine, Ciper meni, da legalizacija za listine javnih in zasebnih višjih in visokih izobraževalnih institucij ni potrebna, vendar pa je obvezna za diplome zasebnih univerz in za listine OŠ in srednjih šol. Poljska in Madžarska listin o izobraževanju ne štejeta med listine, ki bi bile predmet sporazuma, čeprav Madžarska ne zahteva nadoveritve za postopke »nostrifikacije«. Ruska federacija meni, da je nadoveritev potrebna. Nekatere države niso odgovorile na vprašanja.

Države Bosna in Hercegovina, Republika Hrvaška, Makedonija, Bolgarija, Srbija, Francija in Češka menijo, da so njihove listine o izobraževanju oproščene legalizacije.

 
Pri tem naj poudarimo, da ima pristojni organ za priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v primeru suma v verodostojnost listine pravico in dolžnost verodostojnost le-te preveriti pri izdajatelju listine o izobraževanju oziroma pristojnem organu države izvora listine o izobraževanju (20. člen Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja) in ne glede na vse navedeno v posamičnih primerih izjemoma zahtevati tudi žig Apostille.