Skoči na vsebino

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE

United Kingdom

Uvod

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske predstavlja skupino otokov, ki jo sestavljajo Velika Britanija, Severna Irska in manjši britanski otoki. Ime Velika Britanija se nanaša le na največji otok v skupini, kjer se nahajajo Anglija, Wales in Škotska. Vodja države je kraljica Elizabeta II., ki je uradno tudi vodja Skupnosti narodov (ang. The Commonwealth). Skupnost narodov je skupnost 53 samostojnih suverenih držav, kot sta na primer Kanada in Avstralija, ki so bile skoraj vse bivši teritoriji, oziroma bivše kolonije Britanskega imperija. Država šteje 60.209.500 prebivalcev, glavno mesto države je London.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, dominantna industrijska in pomorska sila 19. stoletja, je ob znatnem prispevku k napredku svetovne književnosti in znanosti igralo vodilno vlogo pri razvoju zahodnjaških pojmov lastnine, svobode, kapitalizma in parlamentarne demokracije. V času svojega največjega obsega se je Britanski imperij raztezal prek četrtine površine kopnega. V prvi polovici 20. stoletja se je Združeno kraljestvo močno izčrpalo v dveh svetovnih vojnah, druga polovica tega stoletja pa je prinesla razpad imperija in prestrukturiranje v sodobno evropsko državo.

 

V Angliji je za področje izobraževanja pristojno Ministrstvo za šolstvo, ki je od leta 2007 sestavljeno iz dveh oddelkov, oziroma enot in sicer, Department for Education in Department for Business, Innovation and Skills. Prav tako so na področju Škotske, Walesa in Severne Irske za področje izobraževanja pristojna lokalna Ministrstva za šolstvo.

 

 

 

Opis šolskega sistema

 

Šolski sistem Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske odraža razlike v zgodovinskem razvoju sestavnih delov Združenega kraljestva. Sistem je načeloma homogen, z manjšimi regionalnimi posebnostmi. Anglija, Wales in Severna Irska imajo največjo stopnjo homogenosti šolskega sistema, medtem ko se šolski sistem Škotske v nekaj bistvenih stvareh precej razlikuje, zato bodo te posebnosti v nadaljevanju tudi posebej predstavljene.

 

Izobraževanje v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske lahko razdelimo v naslednje ravni:

  1. osnovnošolsko izobraževanje
  2. srednješolsko izobraževanje
  3. visokošolsko izobraževanje

 

Izobraževanje je obvezno za otroke starosti od 5 do 16 let.

  • Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje

    Osnovnošolsko izobraževanje v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske je obvezno in traja 6 let, od 5 do 11 leta starosti, srednješolsko izobraževanje je prav tako obvezno in traja 5 let, od 11 do 16 leta starosti. Po obveznem izobraževanju, dijaki opravijo izpite in si pridobijo zaključno listino o izobraževanju General Certificate of Secondary Education (GCSE).

    Ocenjevalna lestvica zaključnih izpitov: uspeh dijaka pri posameznem predmetu se ocenjuje s črkovnimi oznakami, pri čemer je A najvišja ocena in E najnižja ocena.

    General Certificate of Secondary Education (GCSE) je končna listina o izobraževanju na ravni srednješolskega izobraževanja.

     

    Po končanem obveznem šolanju dijaki šolanje lahko nadaljujejo na pred-univerzitetnem izobraževanju (pre-U) ali tako imenovanem Sixth Form izobraževanju. To je 2 letno izobraževanje na ravni višje srednje šole in traja od 16 do 18 leta starosti. Ob zaključku tovrstnega izobraževanja dijak pridobi zaključno listino o izobraževanju General Certificate of Education at advanced level (GCE A-levels). Skupno izobraževanje traja 13 let in sicer, 6 let osnovnošolskega izobraževanja, 5 let srednješolskega izobraževanja GCSE in 2 leti višjega srednješolskega izobraževanja GCE. Učenci  lahko sami določijo iz katerih predmetov bodo delali izpite in tudi koliko izpitov bodo opravljali.

    Listina o izobraževanju General Certificate of Education at advanced level je listina o nadaljnem izobraževanju, ki daje dostop do visokošolskega izobraževanja.

    Večina univerz za vpis v študijske programe zahteva 3 GCE A-level izpite iz treh različnih predmetov, skupaj s 3 GCSE izpiti iz vsaj treh različnih predmetov.

    Poleg A-levels izpitov lahko učenci alternativno opravljajo tudi A/S levels izpite (advanced supplementary levels). Raven A/S levels izpitov je nižja od A-levels izpitov, tudi študijska obremenitev študenta je v primerjavi z A-levels izpiti za polovico manjša.

     

    Skupna vpisna služba za vpis na visokošolske študijske programe se imenuje UCAS. 

    • Visokošolsko izobraževanje

    V Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske se visokošolsko izobraževanje izvaja na različnih izobraževalnih ustanovah, kot so to univerze, fakultete, kolidži, inštituti in akademije. Vse te izobraževalne ustanove lahko izvajajo tako univerzitetne, oziroma akademsko orientirane študijske programe, kot tudi visoko strokovne, oziroma strokovno orientirane študijske programe. Zatorej v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske na področju visokega šolstva ni binarnega sistema, kjer bi samo določene izobraževalne ustanove izvajale akademsko orientirane, oziroma univerzitetne študijske programe, druge pa samo strokovno orientirane, oziroma visoko strokovne študijske programe.

    Večji poudarek je na razlikovanju med študijskimi programi, ki dajejo stopnjo izobrazbe (degree) in študijskimi programi, ki ne dajejo stopnje izobrazbe (non-degree). Ob končanem študijskem programu, ki daje stopnjo izobrazbe, študentom podelijo listino o izobraževanju s poimenovano stopnjo izobrazbe, in sicer: Bachelor´s degree, Masterś degree ali Doctor´s degree.

    Ob končanem študijskem programu, ki ne daje stopnje izobrazbe, študentom podelijo drugo vrsto kvalifikacije, in sicer listino o izobraževanju Certificate ali Diploma.

     

    Nekatere angleške univerze uporabljajo ECTS (European Credit Transfer system) kreditni sistem, ki nakazuje študijsko obremenitev študenta, nasplošno pa se uporablja drugačen kreditni sistem in sicer, angleški kreditni sistem eno leto dodiplomskega študija vrednoti s 120 kreditnimi točkami. Tako celoten dodiplomski študijski program za pridobitev stopnje izobrazbe Bachelor´s degree skupno znaša 360 kreditnih točk.

    Evropski kreditni sistem eno leto študija vrednoti s 60 kreditnimi točkami, medtem ko se po angleškem kreditnem sistemu eno leto dodiplomskega študija vrednoti s 120 kreditnimi točkami, eno leto magistrskega študijskega programa pa z 90 kreditnimi točkami, ker angleške univerze 1 leto magistrskega študijskega leta ne enačijo z akademskim letom, ampak s koledarskim letom.

     

    Visokošolsko izobraževanje se deli na dodiplomski in podiplomski študij. Dodiplomski študij se konča s tako imenovano »prvo diplomo« (ang. first degree), katera je skoraj vedno Bachelor´s degree. Vendar pa se v nekaterih primerih lahko kot »prva diploma« pojavlja tudi Master´s degree, na primer: zaradi kulturno-zgodovinskih razlogov na 4 tradicionalnih škotskih univerzah Aberdeen, St. Andrews, Edinburgh in Glasgow po zaključenem dodiplomskem študijskem programu namesto Bachelor´s degree podeljujejo Master´s degree, oziroma naslov Master of Arts.

    Večina dodiplomskih študijskih programov za pridobitev stopnje izobraževanja Bachelor´s degree traja 3 leta, v nekaterih primerih lahko tudi 4 leta. Predvsem na Škotskem večina dodiplomskih študijskih programov za pridobitev stopnje izobraževanja Bachelor´s degree traja 4 leta. Študijski programi s področja medicine, veterine, dentalne medicine in arhitekture trajajo od 4 do 5 let.

    Bachelor´s degree je lahko podeljena kot honours degree ali ordinary degree (tudi pass degree), pri čemer ..with Honours ne nakazuje na to, da je študent diplomiral z odliko, temveč na to, da je zaključil študijski program z večjo študijsko obremenitvijo in večjim številom opravljenih izpitov, z razliko od zaključenega študijskega programa brez oznake honours, tako imenovanem ordinary degree. Na kakšnem nivoju je študent končal dodiplomski študijski program je razvidno iz drugačnega zapisa, oziroma drugačnih določil, in sicer: first class, upper second class, lower second class and third class. V angleškem sistemu se ta določila nanašajo le na honours dodiplomske študijske programe.

    Pogoj za vpis v magistrske študijske programe je navadno nivo Bachelor with honours, first class ali upper-second class. Iz teh določil je razvidna povprečna ocena študentovih opravljenih izpitov, izražena v odstotkih:

     

    - First Class Honours (1:1) (70%+),

    - Second Class Honours, Upper Division (2:1) (60%+),

    - Second Class Honours, Lower Division (2:2) (50%+),

    - Third Class Honours (3rd) (40%+),

    - Ordinary Degree (Pass).

     

    V Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske se po dodiplomskem študijskem programu, ob uspešnem zaključku katerega si kandidat pridobi naslov Bachelor of Arts ali Bachelor of Science, izvajajo eno letni in dve letni magistrski študijski programi, ob uspešnem zaključku katerih si kandidat običajno pridobi naslov Master of Arts, Master of Science, Master of Philosophy. Pri slednjih gre za dve različni vrsti magistrskih študijskih programov. Med prve spadajo magistrski študijski programi, ob zaključku katerih študent pridobi naslov Master of Arts ali Master of Science in navadno trajajo eno leto ter med druge Master of Philosophy, ki trajajo dve leti in ne vključujejo predavanj, ampak so osnovani na podlagi raziskovalnega dela. Študij se zaključi z izdelavo raziskovalne magistrske naloge. Ti magistrski študijski programi navadno predstavljajo višji akademski nivo od magistrskih študijskih programov, po zaključku katerih si študent pridobi naslov Master of Arts ali Master of Science. Poleg tovrstnih magistrskih študijskih programov se v Združenem kraljestvi Velike Britanije in Severne Irske izvajajo tako imenovani integrirani magistrski študijski programi (ang. integrated master´s degrees), ob uspešnem zaključku katerih si kandidat pridobi strokovni naslov npr.: MEng, MChem, MPharm,… Integrirani magistrski študijski programi formalno trajajo štiri leta. So klasificirani kot dodiplomski študijski programi integrirani v magistrski študijski program.

    Zaradi narave študija se tovrstna izobraževanja v državi izvora lahko umeščajo na Level 6 ali Level 7, kar pomeni na prvo ali drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja v skladu s tristopenjskim bolonjskim šolskim sistemom.

     

    Na univerzah University of Oxford in University of Cambridge  se kot izjema v angleškem šolskem sistemu po določenem času, preteklem od pridobitve stopnje izobrazbe honoursBachelor´s degree, brez dodatnih opravljenih študijskih obveznosti  podeljuje naslov Master of Arts, ki pa ni mišljen kot akademska stopnja izobrazbe in ga ne gre zamenjevati z  eno letnim magistrskim študijskim programov, ob zaključku katerega si študent pridobi naslov Master of Arts.

     

    Po končanem magistrskem študijskem programu se študent lahko vpiše na doktorski študijski program Doctor of Philosophy (PhD, včasih tudi DPhil). Doktorski študijski programi trajajo 2 do 3 leta in so osnovani izključno na podlagi raziskovalnega dela, ki se zaključi z izdelavo doktorske dizertacije.

     

     

     

    Tabela primerljivosti in vzorci listin

    Ime listine in vzorecPrimerljivost v Republiki Sloveniji

    General Certificate of Secondary Education (GCSE)

    zaključeno srednješolsko izobraževanje

    General Certificate of Education Advanced Level (GCE A level)

    opravljena matura (dostop do visokošolskega izobraževanja)

    Bachelor of Arts, Bachelor of Science

    prva stopnja visokošolskega izobraževanja
    Master of Arts - izjema Škotskaprva stopnja visokošolskega izobraževanja

    Master of Arts, Master of Science, Master of Philosophy, Master of Laws,

     

    Master of Engineering, Master of Pharmacy

    druga stopnja visokošolskega izobraževanja

     

     

    prva ali druga stopnja visokošolskega izobraževanja

    Doctor of Philosophy

    tretja stopnja visokošolskega izobraževanja
    Transnacionalno izobraževalje