Skoči na vsebino

REPUBLIKA AVSTRIJA

1. Splošnoizobraževalne obvezne šole

Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6 letu starosti.

 

Učenci obiskujejo:

  • od 1-4 šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo) ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom);
  • od 5-8 šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo, višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom);
  • v 9 šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo.

 

Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta se imenujejo Jahreszeugnis, spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo Abschlusszeugnis.

 

 

2. Splošno izobraževalne višje šole

Splošnoizobraževalna višja šola obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah.

 

Pogoj za vstop v 1. razred: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit.

 

Vrste splošnoizobraževalnih višjih šol:

  • Nižja stopnja (1. – 4. razred):
    • 1. in 2. razred: učni načrt je v vseh vrstah enak; en živi tuj jezik (1.- 8. razred).
    • 3. in 4. razred: gimnazija : latinščina; realna gimnazija : geometrijsko risanje, več matematike, fizika; tehniško ali tekstilno oblikovanje (tehniška vzgoja); realna gimnazija gospodarske smeri : več kemije; tehniška vzgoja ali tekstilno oblikovanje.
  • Višja stopnja (5.-8. razred):
    • gimnazija: latinščina (nadaljevanje); dodatno od 5. razreda dalje grščina ali drugi tuj jezik;
    • realna gimnazija: več matematike; dodatno od 5. razreda latinščina (eventualno nadaljevanje latinščine z nižje stopnje gimnazije) ali drugi tuj jezik; poleg tega opisna geometrija in več biologije z okoljem ter kemije in fizike;
    • realna gimnazija gospodarske smeri: od 5. razreda dalje drugi tuj jezik ali latinščina. Poleg tega: ekonomija gospodinjstva in prehrana; več zemljepisa in gospodarskih ved, psihologije in filozofije (vključno s praktikumom);
    • realna gimnazija višje stopnje: poleg osemletne oblike splošnoizobraževalne višje šole obstaja tudi realna gimnazija višje stopnje (deloma s prehodno stopnjo). Vstop po 8. šolski stopnji (5. –8. razred). Od 5. razreda naprej drugi tuj jezik ali latinščina. Poleg tega pouk instrumentalne glasbe ali likovno oblikovanje in tehniška vzgoja ali geometrijsko risanje in več matematike ali več biologije in vede o okolju, kemije, fizike (in matematike).

     

    Za vse splošnoizobraževalne višje šole velja: od 6. (7.) do 8. razreda imajo učenci obvezne predmete na izbiro: v gimnaziji in realni gimnaziji višje stopnje v skupnem obsegu osmih tedenskih ur, v realni gimnaziji v obsegu desetih tedenskih ur, v realni gimnaziji ekonomske smeri v obsegu dvanajstih tedenskih ur.

3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole

Poklicnoizobraževalne obvezne šole (Poklicne šole)

Nudijo vajencem, ki se izobražujejo v učnem poklicu, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk ali najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica.

 

Poklicno izobraževalne srednje šole

Trajajo od enega do štirih let. Če trajajo eno ali dve leti, nudijo delno poklicno izobrazbo, v kolikor trajajo tri ali štiri leta, pa dajejo zaključeno poklicno izobrazbo.

 

Sprejemni pogoji:

  • Uspešno zaključena 8. šolska stopnja v ljudski, glavni ali splošnoizobraževalni višji šoli (izjema so latinščina, geometrijsko risanje in težiščni obvezni predmeti).
  • Za sprejem v poklicno-izobraževalno srednjo šolo, ki traja tri ali štiri leta velja, da mora učenec, ki je v 4. razredu glavne šole obiskoval nemščino, angleščino ali matematiko v najnižji težavnostni skupini, opraviti sprejemni izpit. Po uspešnem zaključku politehniškega letnika ni treba opravljati sprejemnega izpita. Na poklicno-izobraževalnih srednjih šolah s posebnimi zahtevami umetnostne ali športne vrste je treba v vseh primerih opraviti izpit o usposobljenosti.
  • V višje razrede lahko učenec vstopi po opravljenem uvrstilnem ali sprejemnem izpitu, prehod iz 1. razreda v II. letnik višje šole sorodne smeri je praviloma možen brez sprejemnega izpita.

 

Pravice:

  • Absolventi večine najmanj triletnih poklicno-izobraževalnih šol imajo dostop do vezanih obrti in /ali do rokodelskih poklicev. Obseg strokovnih storitev, ki jih lahko opravljajo, in izpitnih zahtevkov urejajo odredbe o dokazu usposobljenosti.
  • Po dokončanju številnih in najmanj triletnih srednjih šol vodijo pripravniški tečaji (ki trajajo štiri do šest semestrov) do zrelostnega in diplomskega izpita.

 

Nekaj poklicno-izobraževalnih srednjih šol:

  • tehniške, obrtne in umetniško-obrtne strokovne šole (večinoma štiriletne). Glavne strokovne usmeritve: strojništvo, kemija, tekstil, les, steklo, tiskarstvo, grafična obrt; umetniško-obrtne in umetniške smeri;
  • trgovska šola (triletna): daje izobrazbo za poklice na področjih gospodarstva in uprave;
  • ostale komercialne šole: dvoletna šola za pisarniške posle in računalniško obdelavo podatkov, tečaj za tajnika. Šola za elektronsko obdelavo podatkov (dvoletna), trgovska šola s poudarkom na računalništvu (triletna);
  • strokovna šola za gospodarske poklice (triletna): izobražuje za poklice v gospodarstvu in turizmu; težišča na izbiro: organizacija podjetja z gospodarskim vodenjem, prehrana in gospodarsko poslovanje, zdravstvo in socialni poklici, ekologija, kulturni turizem ali tuji jeziki;
  • šola za hišno gospodarstvo (dvoletna): izobražuje za vodenje gospodinjstva, za poklice v turizmu in socialnih ustanovah;
  • gospodinjska šola (enoletna): usposablja za vodenje gospodinjstva, za delo v kuhinjah in strežbo v hotelih in gostinskih obratih, pripravljajo na izobraževanje v bolniški oskrbi;
  • strokovna šola za modno in oblačilno tehniko (triletna): usposablja za kvalificirano delo v tekstilni obrti in oblačilni industriji;
  • strokovna šola za hotelirstvo in turizem (triletna): izobražuje za strokovne poklice v hotelirstvu in gostinstvu oziroma v zdraviliščih in turizmu;
  • strokovna šola za socialne poklice (ena, dvo in tri letna, pred vstopom je treba končati več kot osem šolskih stopenj);
  • kmetijske strokovne šole (dvo, tri in štiri letne). Izobražujejo na področjih: kmetijstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo s kletarstvom, sadjarstvo, kmetijsko gospodinjstvo, mlekarstvo in sirarstvo itd.

 

 

4. Poklicno-izobraževalne višje šole

Poklicno-izobraževalne višje šole

V petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah.

Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih obrteh.

Absolventi številnih višjih tehniških in obrtnih, pa tudi kmetijskih in gozdarskih učnih ustanov si lahko pridobijo po dvoletni strokovni dejavnosti pravico, da izvajajo ustrezno rokodelsko dejavnost brez predhodnega mojstrskega izpita. Nadalje imajo absolventi višjih tehniških ali višjih kmetijskih in gozdarskih učnih ustanov možnost, da po treh letih poklicne prakse zaprosijo pri zveznem ministrstvu za gospodarske zadeve za podelitev poklicnega naziva »inženir«.

 

Sprejemni pogoji:

  • V poklicno-izobraževalne šole se lahko vpišejo učenci, ki so pozitivno zaključili 4. razred glavne šole, 4. ali višji razred splošno-izobraževalne višje šole ali politehniško šolo kot deveto šolsko stopnjo. Učenec, ki je v glavni šoli obiskoval pouk nemščine, angleščine ali matematike v najnižji težavnostni skupini ali pa je dosegel v srednji težavnostni skupini oceno »zadostno«, mora opraviti sprejemni izpit; z oceno »povoljno« lahko vstopi brez sprejemnega izpita, v kolikor to sklene razredna konferenca.
  • V poklicno-izobraževalnih višjih šolah umetniške smeri so preizkusi sposobnosti.

 

Nekatere poklicno-izobraževalne višje šole:

  • višji tehniški in obrtni učni zavodi: izobraževanje za tehniške, obrtne in umetniško-obrtne poklice. Strokovne smeri: gradbeništvo, oblikovanje notranjih prostorov in lesna tehnika, elektrotehnika, strojno inženirstvo, mehatronika, inženirstvo materialov, avdiovizualni mediji, kemija, kemijska tehnologija, tehnologija prehrane, elektronska obdelava podatkov in organizacija, umetnost in oblikovanje;
  • višji učni zavod za modo in oblačilno tehniko: izobražuje za kvalificirane dejavnosti v oblačilni obrti in oblačilni industriji;
  • višji učni zavod za turizem: izobražuje za kvalificirane dejavnosti v turističnem gospodarstvu;
  • trgovska akademija: izobražuje za višje poklice v vseh panogah gospodarstva in uprave; učenci izbirajo med naslednjimi težišči: marketing in mednarodna trgovska dejavnost, gospodarska informatika in organizacija podjetja, vodenje podjetja in ustanavljanje podjetja itd.;
  • višji učni zavod za gospodarske poklice: usposablja za kvalificirane dejavnosti v gospodarskih in turističnih poklicih; težišča, ki jih imajo na izbiro učenci: organizacija podjetja in vodenje v gospodarstvu, prehrana in gospodarsko poslovanje, tuji jeziki, zdravstvo in socialni sektor, ekologija, kulturna turistika, socialna uprava ali ekonomija okolja;
  • višji učni zavodi za kmetijstvo in gozdarstvo: usposabljajo za kvalificirane dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu. Strokovne smeri: splošno kmetijstvo, alpsko kmetijstvo, agrarna tehnika, oblikovanje vrtov in krajinarstvo, vinarstvo in sadjarstvo, gozdarstvo, mlekarstvo in živilska tehnologija, kmetijsko in živilsko gospodarstvo.

5. Visokošolsko izobraževanje

Povezava s spletno stranjo avstrijskega Zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in kulturo:

in povezava s spletno stranjo UNESCA:

 

6. Primeri listin

Naziv zaključnih listin:

1. Reife und Diplomprüfungszeugnis/Spričevalo o zrelostnem in diplomskem izpitu

Dvojezična trgovska akademija

2. Reife und Diplomprüfungszeugnis/Spričevalo o zrelostnem in diplomskem izpitu

Privatna višja šola za gospodarske poklice

3. Reifeprüfungszeugnis/Spričevalo o zrelostnem izpitu

Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija

Spričevala posameznih letnikov:

Jahreszeugnis