Skoči na vsebino

BOSNA IN HERCEGOVINA

Uvod

 

Bosna in Hercegovina (Bosna i Hercegovina - BiH) je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika SFRJ. Na zahodu in severu meji na Hrvaško, na vzhodu na Srbijo in na jugovzhodu na Črno goro, na jugu pa ima pri kraju Neum dostop do Jadranskega morja.

 

BiH je etnično razdeljena med tri skupine: najštevilnejša med njimi so Bošnjaki oziroma muslimansko prebivalstvo, sledijo bosanski Srbi in Hrvati. Nacionalno-politične napetosti med skupinami in državljanska vojna ob razpadu Jugoslavije so oblikovale decentralizirano in mednarodno nadzorovano državo dveh entitet: Federacije BiH ter Republike srbske.

 

BiH je izšla iz Jugoslavije leta 1992, po vojni pa je demokratična republika s tržno usmerjenim gospodarskim sistemom. Danes je potencialna kandidatka za članstvo v Evropski uniji in zavezništvu NATO.

 

Bosanski politično-upravni sistem je tudi v današnjem času močno navezan na etnične razmere in razvoj dogodkov med vojno in po njej. Moč oblasti v državi je razdeljena na etnični podlagi, ob tem pa je izrazit nadzor mednarodne skupnosti.

 

BiH je svojo prvo novodobno ustavo dobila ob odcepitvi iz federacije leta 1992. Delno preoblikovan dokument na osnovi pretekle, jugoslovanske ustave je določil dvodomni parlament, vlado in predsedstvo iz treh etnično določenih članov. Takratna de iure oblast je bila sicer v prid muslimanskemu prebivalstvu, a je bila njena moč tako in tako bistveno omejena z vzpostavljenimi separatističnimi oblastmi Srbov in Hrvatov v pomembnih delih države.

 

Nova ustava, uveljavljena z Daytonskim sporazumom, ravno tako določa dvodomni parlament in tripartitno predsedstvo, a imajo te centralne oblasti z izjemo mednarodnega trga in političnih odnosov le skromen vpliv na dejansko življenje države. Svoji ustavi in sistema oblasti ima tako vsaka od političnih entitet BiH, a tudi znotraj tega sistema vladajo neskladja: vlada Federacije BiH v glavnem skrbi zgolj za zunanje zadeve, medtem ko se prebivalci v praktičnih zadevah izrazito ločijo na dve etnični skupini. Življenje hrvaškega prebivalstva federacije je namreč močno navezano na Hrvaško tako v uporabi denarja in volitev kot na področju telefonskih in električnih omrežij. Ravno tako pa ima svojo ustavo in oblasti tudi Republika Srbska; ta določa institucijo predsednika in enodomni parlament.

 

Zaradi neefektivnosti sistema oblasti v državi ima pomembno vlogo visoki predstavnik Bosne in Hercegovine, postavljen s strani EU in ZDA, ki od podpisa Daytonskega sporazuma dalje skrbi za uveljavljanje njegove vsebine in vzdrževanje miru ter je zaradi svojih pooblastil najvišja politična osebnost države. Zakonodajne in izvršilne odločitve predstavnika so bile pravzaprav edino učinkovito vladanje v BiH med letoma 1995 in 1998, med drugim je slednji izbral tudi zastavo nove države in s položaja razrešil ali že kar z volilnih seznamov umaknil več nezmernih politikov, ki bi lahko povzročili napetosti.

 

Na mednarodni ravni je današnji prednostni cilj BiH vključitev v Evropsko unijo, že od leta 2002 pa je članica Sveta Evrope, ravno tako pa OZN in Sredozemske unije.

 

Daytonski sporazum priznava tri etnične skupine Bosne in Hercegovine, delno pa temu sledi tudi upravna razdelitev ozemlja. Na najvišji ravni je to delitev na dve politični entiteti, izmed katerih je ena Federacija Bosne in Hercegovine oziroma politična skupnost Bošnjakov ter bosanskih Hrvatov, druga pa Republika Srbska, ki združuje bosanske Srbe. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje. Distrikt Brčko ne pripada nobeni izmed omenjenih državnih enot, pač pa je narodnostno mešano in mednarodno nadzorovano območje državnega ozemlja.

 

Federacija BiH je razdeljena na 10 kantonov, ti pa dalje na občine, medtem ko se upravno ozemlje Republike srbske od vrhovne vlade deli neposredno na občine.

 

Neodvisnost od Jugoslavije je bila razglašena 1. 3. 1992, priznana pa 6. 4. 1992.

 

Entiteta Federacija Bosne in Hercegovine obsega 10 kantonov. Krovna ustanova za izobraževanje v tej entiteti je Federalno ministarstvo obrazovanja i nauke, Sarajevo: http://www.fmon.gov.ba/.

Navedeno ministrstvo nadzoruje delovanje desetih kantonalnih ministrstev:

-           Unsko–Sanski kanton (Kantonalno ministarstvo obrazovanja, nauke, kulture i sporta, Bihać) www.vladausk.mapabih.com/index.php

-           Posavski kanton (Ministarstvo obrazovanja, nauke, kulture, religije i sporta, Orašje)

-           Tuzlanski kanton (Ministarstvo obrazovanja, nauke, kulture i sporta, Tuzla)http://www.vladatk.kim.ba/Ministarstva/MONKS.htm)

-           Zeničko–Dobojski kanton (Ministarstvo za obrazovanje, nauku, kulturu i sport, Zenica) www.zdk.ba/Ministarstva/Ministarstvo%20za%20obrazovanje/Ministarstvo_za_obrazovanje.htm)

-           Bosansko-Podrinjski kanton(Ministarstvo obrazovanja, nauke, kulture i sporta, Goražde) www.bpkgo.ba/obrazovanje.php)

-           Srednjobosanski kanton (Ministarstvo obrazovanja, nauke, kulture i sporta, Travnik)

-           Hercegovačko – Neretvanski kanton (Ministarstvo prosvjete, znanosti, kulture i športa, Mostar) www.mpzks-hnzk.gov.ba )

-           Zapadno – Hercegovački kanton (Ministarstvo prosvjete, znanosti, kulture i športa, Široki Brijeg) www.minpro-zzh.gov.ba )

-           Kanton Sarajevo(Ministarstvo obrazovanja, nauke i informiranja, Sarajevo)http://www.ks.gov.ba/vlada/obrazovanje/index.htm)

-           Hercegbosanski kanton oziroma Kanton 10(Ministarstvo obrazovanja, nauke, kulture i sporta, Livno).

 

V entiteti Republika Srpska je izobraževanje centralizirano in je v pristojnosti Ministarstvo prosvjete i kulture www.vladars.net/lt/min/mp.html

 

Poleg teh dveh entitet je poseben status leta 1999 dobil tudi Distrikt Brčko Bosne in Hercegovine. Za izobraževanje je pristojen Odjel za obrazovanje v Vladi Distrikta Brčko.

 

 

 

 

 

Opis izobraževalnega sistema

V BiH je v veljavi jugoslovanski izobraževalni sistem vse do začetka 2000. Številni reformni procesi so se začeli leta 2002 in stopili v veljavo po letu 2004. Reforme so bili deležni vsi deli izobraževalnega programa od predšolskega do podiplomskega visokošolskega izobraževanja.

 

Jugoslovanski izobraževalni sistem je bil enoten za vse republike nekdanje SFRJ na vseh stopnjah izobraževanja z namenom zagotavljanja poklicnega znanja za delo v vseh republikah.

 

Priznavanje izobraževanja, zaključenega v nekdanjih republikah SFRJ pred 25. 6. 1991, v Republiki Sloveniji ni mogoče, kar je v skladu s 1. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur. L. RS, št. 33/91). V skladu z navedenim členom se zaključne listine, ki dokazujejo zaključeno izobraževanje pred datumom osamosvojitve Slovenije, ne smatrajo kot tuje listine o izobraževanju in veljajo v Republiki Sloveniji.

 

Osemstopenjski sistem kvalifikacij je bil uveden v pomoč pri ocenjevanju poklicnih učnih izidov (ang. evaluating the vocational outcomes) posameznih izobraževalnih programov:

 

 

Stopnja

Sektor

Trajanje izobraževanja

Vrsta kvalifikacije

I

Po-osnovnošolski

3-12 mesecev

Osnovna poklicna

II

Srednješolski

6-24 mesecev

Osnovna poklicna

III

Srednješolski

2.5-3 let

Splošna ali poklicna

IV

Srednješolski

3.5-4 let

Splošna ali strokovna

V

Poklicni

1 leto

  • Po pridobljeni III ravni kvalifikacije in 2-3 leta delovnih izkušenj
  • Po pridobljeni IV ravni kvalifikacije in 1-2 leti delovnih izkušenj

Vajeništvo

VI1

Višja strokovna (Višje strokovne šole)

2-3 let

Tehnična

VI2

Izredni študij/študij ob delu

Ni definirano

Tehnična

VII1

Tercialni, Post-sekundarni (univerza)

4-5 let

Prva stopnja, dodiplomska

VII2

Tercialni, Post-sekundarni (univerza)

1-2 leti

Magister ali Specialist, podiplomska

VIII

Tercialni, Post-sekundarni (univerza)

več kot 3 leta

Doktorat

 

Učni jezik je po posameznih regijah različen: bosanski, hrvaški ali srbski jezik. V entiteti Federaciji Bosne in Hercegovine je v uporabi pisava latinica, v entiteti Republiki Srbski in na področju Distrikta Brčko BIH pa cirilica.

 

Izobraževanje v Bosni in Hercegovini poteka na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

  • Primarno izobraževanje obsega obvezno osnovnošolsko izobraževanje.
  • Sekundarno izobraževanje obsega nižje poklicno, srednje poklicne ter srednje strokovno in splošno izobraževanje v trajanju od 1 do 5 let in se izvaja nas poklicnih, strokovnih, splošnih in umetniških šolah.
  • Terciarno izobraževanje obsega visokošolsko izobraževanje in poteka na visokošolskih ustanova
  1. Osnovnošolsko izobraževanje

Na podlagi zakona Okvirni zakon o osnovnom i srednjem obrazovanju u Bosni i Hercegovini je devetletno osnovno šolsko izobraževanje v celotni Bosni in Hercegovini obvezno in otroci se v osnovno šolo praviloma vključujejo s 6 leti starosti . Pristojne šolske oblasti in šole v Bosni in Hercegovini so bile po navedenem zakonu dolžne do junija 2004 zagotoviti pogoje za normalno uvedbo devet letne osnovne šole.

 

Devetletno izobraževanje je bilo na področju entitete Republika Srbska uvedeno na vseh šolah v šolskem letu 2003/2004 , pri čemer so tistega leta na novo vpisovali dve generaciji učencev. Šestletnike v prvi razred devetletke in sedemletnike v drugi razred devetletke.

 

Zaradi uvedbe devetletnega izobraževanja, je v šolah te entitete prišlo tudi do »preskakovanja« razredov. Tako so bili npr. učenci, ki so v šolskem letu 2002/2003 zaključili prvi razred, v šolskem letu 2003/2004, vpisani v tretjega, in tisti, ki so zaključili sedmi razred v devetega.

Učence so torej ob začetku šolskega leta 2003/04 v Republiki Srbski razporedili in vpisovali glede na starost:

- 6 letnike v 1. razred devetletke

- 7 letnike v 2. razred devetletke

- 8 letnike v 3. razred devetletke (po zaključenem 1. razredu osemletke)…

 

V šolskem letu 2004/2005 je bila devetletka uvedena tudi v entiteti Federacija Bosna in Hercegovina. Vendar je bilo v praksi moč zaznati nasprotovanje določilom navedenega zakona o uvedbi devetletke predvsem v treh kantonih (Zapadno–Hercegovačkem, Hercegbosanskem in Srednjobosanskem kantonu).

 

Ocenjevalna lestvica

 

Uspeh učenca pri posameznem predmetu se ocenjuje z opisno in številčno, splošni uspeh pa le z opisno oceno:

 

odličan (5)

vrlo dobar (4)

dobar (3)

dovoljan (2)

nedovoljan (1)

 

 

Učenci v osnovni šoli v Bosni in Hercegovini pouk obiskujejo od I. do IV. razreda dnevno največ 5 in tedensko največ 25 ur pouka v trajanju 45 minut, od V. do IX. razreda dnevno največ 6 in tedensko največ 30 ur pouka v trajanju 45 minut, in sicer 5 dni v tednu. Šolsko leto traja od 1. 9. tekočega do 31. 8. naslednjega leta.

 

Učenci imajo po uspešno zaključeni osnovni šoli splošno pravico za prijavo na vpis v katerokoli srednjo šolo v Bosni in Hercegovini.

 

 

2. Srednješolsko izobraževanje

 

Srednješolsko izobraževanje je omogočeno vsem pod enakimi pogoji. Po končani osnovni šoli glede na sposobnost omogoča pridobitev znanja in usposobljenosti za dela ter nadaljevanje izobraževanja.

 

Dejavnost srednjega šolstva opravljajo srednje šolske ustanove in druge pravne osebe, katere obsegajo vse vrste in oblike vzgoje in izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki se opravljajo v skladu z odredbami Okvirnog Zakona o srednjem stručnom obrazovanju i obuci u Bosni i Hercegovini (Službeni glasnik BiH, br. 63/08).

Srednješolske ustanove so srednje šole ter dijaški domovi.

Srednješolsko izobraževanje v Bosni in Hercegovini obsega:

-           programi nižjega poklicnega izobraževanja za pridobitev nižje poklicne izobrazbe, ki trajajo 2 leti;

-           programi srednjega poklicnega izobraževanja za pridobitev srednje poklicne izobrazbe (zidar, tesar itd.), trajajo 3 leta in jih izvajajo stručne škole;

-           program srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (npr. ekonomski tehnik, strojni tehnik itd.), ki trajajo 4 leta in jih izvajajo tehničke i srodne škole in stručne škole);

-           programi splošnega srednjega izobraževanja za pridobitev srednje izobrazbe (splošne smer), ki trajajo 4 leta in jih izvajajo gimnazije;

-           programi usposabljanja in izpopolnjevanja za dopolnjevanje že pridobljenih znanj, sposobnosti in veščin za delo v stroki.

 

Vrste srednjih šol:

Gimnazija; izobraževanje traja štiri leta in se konča z maturo. Osebe, ki zaključijo tovrstno izobraževanje si pridobijo srednjo izobrazbo in lahko nadaljujejo izobraževanje na vseh visokošolskih institucijah. Po vrsti programa so: splošne, jezikovne, naravoslovne, matematično informativne, športne ter pedagoško psihološke.

Srednje verske šole;trajajo štiri leta in se končajo z maturo.Osebe, ki zaključijo tovrstno izobraževanje si pridobijo srednjo izobrazbo in lahko nadaljujejo izobraževanje na visokošolskih institucijah.

Umetniške šole; pri vpisu se opravljajo izpiti ugotavljanja nadarjenosti. Trajajo štiri leta in se končajo z maturo. Osebe, ki zaključijo tovrstno izobraževanje si pridobijo srednjo izobrazbo in lahko nadaljujejo izobraževanje na visokošolskih institucijah. Umetniške šole so: glasbene, likovne in baletne.

Srednje tehniške in sorodne šole; trajajo štiri leta in se končajo z maturo. Osebe, ki zaključijo tovrstno izobraževanje si pridobijo srednjo strokovno izobrazbo in lahko nadaljujejo izobraževanje na visokošolskih institucijah.

Srednja poklicna šola; izobraževanje traja tri ali štiri leta in se konča z završnim ispitom s praktičkom radom. Osebe, ki zaključijo tovrstno izobraževanje si pridobijo srednjo poklicno izobrazbo in lahko nadaljujejo izobraževanjev trajanju najmanj 1 leta za pridobitev V. stopnje izobrazbe ter strokovnega naziva majstor, specijalista, inštruktor in poslovođa.

Srednješolsko izobraževanje odraslih obsega posebne programe za pridobitev srednje, srednje strokovne, poklicne, nižje poklicne, programe za prekvalifikacije, usposabljanja in izpopolnjevanja.

Izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami je organizirano po individualnem programu v redih srednjih šolah ali pa v posebnih oddelkih in učnih skupinah. Dijaki z težjimi potrebami pa se izobražujejo v posebnih ustanovah.

Učenci imajo v srednji šoli dnevno največ sedem in tedensko največ 35 šolskih ur pouka v trajanju 45 minut. Šolo obiskujejo 5 dni v tednu. Šolsko leto traja od 1. septembra tekočega do 31. avgusta naslednjega leta.

Srednje izobraževanje se v Bosni in Hercegovini zaključi v triletnih šolah z zaključnim izpitom (završni ispit) v štiriletnih šolah pa z maturitetnim izpitom (maturski ispit).

Splošno pravico za prijavo na vpis v višješolsko izobraževanje (višje šole trajajo 2-3 leta) ali visoko izobraževanje (fakultete in akademije umetnosti trajajo 4-6 let) je uspešno zaključena srednja šola (praviloma štiriletna). Natančnejše pogoje o vpisu študentov v naslednjem šolskem letu razpisujejo univerze z Konkurs za upis studenata objavljen v uradnem listu.

OPOZORILO: Stopnje, navedene na šolskih listinah iz Bosne in Hercegovine (primer: III. stepen stručne spreme), ne ustrezajo nekdanjim stopnjam izobrazbe, ki so se uporabljale v Sloveniji pred letom 1996.

Ocenjevanje v srednjih šolah je številčno. Številčne ocene so:

·         odličan (5),

·         vrlodobar (4),

·         dobar (3),

·         dovoljan (2) i

·         nedovoljan (1).

Splošni uspeh pokončanem razredu ali izobraževanju je povprečna ocena iz vseh predmetov:

  • Odličan (5)...............................povprečna ocena mora biti višja od 4,50
  • Vrlo dobar (4)......................... povprečna ocena mora biti višja od 3,50
  • Dobar (3)................................ povprečna ocena mora biti višja od 2,50
  • Dovoljan (2)............................ povprečna ocena mora biti višja od 2

Vedenje učenca se ocenjuje z opisno oceno:

  • primjerno
  • vrlodobro
  • dobro
  • nezadovoljajuće
  • loše.

Ocena vedenja ne vpliva na splošni uspeh učenca.

 

 

 

  1. Visokošolsko izobraževanje

 

Visokošolsko izobraževanje v BiH izvajajo naslednje izobraževalne institucije:

-          univerze (sveučilište/univerzitet)

-          fakultete (fakulteta)

-          akademije (akademija)

-          visoke šole (visoka škola)

-          višje šole (viša škola).

 

V izobraževalnem sistemu nekdanje Jugoslavije so bile vse izobraževalne institucije javne, državne institucije. Prva zasebna univerza v BiH je bila ustanovljena leta 2004. V letu 2007 je 95% visokošolskih študentov bilo vpisanih na javne institucije.

 

Univerze imajo več akademij in fakultet, vsako s svojim študijskim področjem. Leta 2006 so začele univerze vključevat številne fakultete z namenom ustvariti bolj kohezivno institucijo. Pojem univerze je zakonsko zaščiten ion ga smejo uporabljati le visokošolske institucije z raziskovalnimi kapacitetami, ki izvajajo študijske programe na vseh treh stopnjah na vsaj petih področjih.

Ne-univerzitetne visokošolske institucije pokrivajo običajno eno ali dve študijski področji in običajno izvajajo le dodiplomske študijske programe.

 

Vse visokošolske institucije morajo imeti dovoljenje s strani pristojnih oblasti in prejemajo finančna sredstva ministrstva.

 

Bosna in Hercegovina je pristopila k Bolonjskemu procesu septembra leta 2003. Parlament je državno zakonodajo za uvedbo bolonjske reforme visokega šolstva v BiH sprejel julija 2007.

 

Med leti 2004 in 2006 je Republika Srbska in številni kantoni Federacije sprejeli spremembe zakonodaje v skladu z zahtevami bolonjskega procesa, medtem ko državna zakonodaja še ni bila sprejeta. Tako so se nekateri z bolonjsko reformo usklajeni študijski programi začeli izvajati že v akademskem letu 2003/04. Z letom 2007 so bili na vseh javnih univerzah uvedeni prvostopenjski študijski programi tako da je 40% programov na prvi in drugi stopnji sledilo novemu sistemu. Prvi diplomanti so zaključili nove prvostopenjske programe v letu 2007.

 

Akademsko leto traja od oktobra do julija.

Države, podpisnice »Bolonjske deklaracije«, ki so pristopile k ustvarjanju skupnega evropskega visokošolskega prostora (European Higher Education Area – EHEA), so se dogovorile o treh stopnjah v visokem šolstvu z namenom ustvarjanja preglednosti in transparentnosti v visokem šolstvu v širšem evropskem prostoru. Te tri stopnje so: prva stopnja – dodiplomski študijski programi (bachelor), druga stopnja – diplomski študijski programi (master) in tretja stopnja – podiplomski študijski programi (doctorate). Podpisnica je tudi Bosna in Hercegovina (od leta 2003). Bolonjski tristopenjski visokošolski sistem izobraževanja je bil v Bosni in Hercegovini uveljavljen 30.7.2007 z zakonom Okvirni zakon o visokom obrazovanju u Bosni i Hercegovini ("Službeni glasnik Bosne i Hercegovine", broj: 59/07 in 59/09) na osnovi katerega so bili nato v nadaljnjih letih sprejeti kantonalni zakoni s področja visokega šolstva (npr. v Hercegovsko-neretvanskem kantonu je bil leta 2012 sprejet Zakon o visokom obrazovanju u Hercegovačko-neretvanskom kantonu ("Službene novine Hercegovačko-neretvanskog kantona", broj 4/12), v Unsko-Sanskem kantonu je bil leta 2009 sprejet Zakon o visokom obrazovanju ("Službeni glasnik Unsko-sanskog kantona”, broj 8/09)).

Visokošolsko izobraževanje se po uveljavitvi tristopenjskega visokošolskega sistema izobraževanja v Bosni in Hercegovini razvršča v tri stopnje oziroma cikluse:

-       Prvi ciklus predstavlja dodiplomski študij za pridobitev Diploma visokog obrazovanja , ki traja najmanj tri in največ štiri leta po predhodno zaključenem srednješolskem izobraževanju (ki se dokazuje z svjedočanstvom o završenoj srednjoj školi), ter je ovrednoten s 180 oziroma 240 ECTS, razen študija medicine, ki traja šest let in je ovrednoten z največ 360 ECTS;

-       Drugi ciklus predstavlja podiplomski študij za pridobitev naslova magister, ki traja eno ali dve leti po končanem prvem ciklusu, ter je ovrednoten s 60 oziroma 120 ECTS in to tako, da skupaj z prvim ciklusom predstavlja 300 ECTS;

-       Tretji ciklus predstavlja študij za pridobitev naslova doktor, traja tri leta in je ovrednoten z največ 360 ECTS; tovrstne študije lahko izvajajo le univerze.

Programi so kreditno (ECTS) ovrednoteni, pri čemer je 60 ECTS enakovredno enoletnemu full-time študijskemu programu z obremenitvijo 40 ur tedensko v akademskem letu. Pred tem je kreditni sistem temeljil na številu študijskih ur (ur predavanj in vaj) na teden.

Dodiplomske kvalifikacije

Diploma Višeg Obrazovanja

Dve ali triletni dodiplomske kvalifikacije se lahko pridobijo na poklicnem in tehničnem področju. Ta kvalifikacija ni del novega tristopenjskega visokošolskega sistema izobraževanja pač pa je tehnična in poklicna kvalifikacija, in je povsem strokovno usmerjena.Diplomanti imajo pravico dostopa na trg dela ter dostopa na prvostopenjski visokošolski študijski program enakega študijskega področja oziroma smeri. V primeru, da oseba želi nadaljevati izobraževanje se del kreditov lahko prizna, kolikšen del, pa je odvisno od študijskega programa.

Prva stopnja (First cycle)

Pogoj za vpis na prvostopenjske visokošolske študijske programe je uspešno opravljena Matura ali srednješolsko zaključno spričevalo ter uspešno opravljen sprejemni izpit. Sprejemne izpite določa vsaka posamezna fakulteta.

 

Osebe, ki so uspešno zaključili gimnazijo (splošno srednjo šolo) se lahko vpišejo na katerokoli fakulteto ali univerzo, medtem ko se osebe, ki so uspešno zaključile tehnično šolo, lahko vpišejo le na določene fakultete. Osebe z nepopolno srednjo šolo ali z zaključenim triletnim srednješolskim programom lahko opravlja posebni izpit in ko ga opravi lahko pristopi k opravljanju sprejemnega izpita na fakulteti.

 

Tri do štiriletni full-time prvostopenjski študijski program je ovrednoten med 180 in 240 ECTS (po letu 2007). Po uspešno zaključenem izobraževanju oseba dobistrokovni naziv Diplomirani …. Tovrstna listina o izobraževanju je znana kot Diploma Visokog Obrazovanje. Pred reformo leta 2007 je strokovni naslov Diplomirani … nakazoval na4-letni program, z reformo pa je bil uveden 3-letni program. Trajanje študijskega programa je odvisno od področja:

  • tri leta: izobraževanje učiteljev, družboslovje, vodenje podjetij, pravo, inženirstvo 
  • štiri leta: medicina, nursing, humanistika, družboslovje, novinarstvo, vodenje podjetij, pravo, upodabljajoče umetnosti, applied arts, agronomija.

Tovrstno izobraževanje se zaključi z izpiti ter zaključnim projektom. Zaključni projekt je lahko zaključni izpit, krajša zaključna naloga ali raziskovalni projekt. Vključuje lahko tudi praktično usposabljanje. V preteklosti študentu ni bilo potrebno opraviti izpitov takoj po končanih predavanjih, zato se je pogosto dogajalo, da so študentje večkrat podaljševali absolventski staž.

Podiplomske kvalifikacije

1)     Druga stopnja (Second cycle)

Specijalist

Stara kvalifikacija, ki ni bila umeščena v leta 2007 uveden novi tristopenjski sistem izobraževanja. Še vedno je veljavna in jo ježe vedno moč pridobiti večinoma na strokovnih študijskih področjih po 1 ali 2 letnih podiplomskih študijskih programih.Tovrstni študijski program navadno temelji na prvem letu magistrskega programa (Magistar program). Obsega seminarske naloge in včasih se zahtevajo tudi raziskovalni projekti. Diplomanti običajno vstopijo na trg dela oz. se zaposlijo, pod določenimi pogoji pa se lahko vključijo tudi v magistrske študijske programe.

Magistar Nauka in Master Degree

Eno- do dveletni full-time podiplomski študijski program ovrednoten z 60 ali 120 ECTS. Trajanje program je odvisno od predhodnega izobraževanja. Po letu 2007 študentje s predhodno zaključenem 4-letnim prvostopenjskim programom opravi 1-letni drugostopenjski magistrski program, tako da pridobi skupaj 300 ECTS. Študent z predhodno zaključenim 3-letnim programom mora opraviti 2-letni drugostopenjski program. Magistrski študijski programi so v primerjavi s specialističnimi bolj teoretične narave (academic).

2)     Tretja stopnja (Third cycle)

Doktor Nauka (Doktorat znanosti)

Najvišja akademska stopnja v okviru izobraževalnega sistema v Bosni in Hercegovini. Študijski program traja vsaj tri leta full-time raziskovalnega dela in je ovrednoten z 180 ECTS (od leta 2007). V času SFRJ tovrstni program ni imel določenega minimalnega in maksimalnega trajanja izobraževanja. Študijski program je obsegal le raziskave. Študent je moral raziskovati ter napisati in zagovarjati izvirno doktorsko delo.

 

 

Zagotavljanje kakovosti in akreditacija

Zakon o visokem šolstvu v Bosni in Hercegovini, sprejet leta 2007, predvideva ustanovitev nacionalnega organa za zagotavljanje kakovosti. Ta v obliki agencije za razvoj visokega šolstva in zagotavljanje kakovosti je državni organ, odgovoren za vodenje politik in postopka akreditacij, nadzor ter zagotavljanje kakovosti visokošolskih institucij in študijskih programov.

Leta 2007 sta Evropska komisija in Svet Evrope s skupnim projektom Strengthening Higher Education in Bosnia and Herzegovina, za zagotovitev večje kakovosti visokega šolstva priporočili razvoj nacionalnega kvalifikacijskega okvirja, ki temelji na opisih znanj in sposobnosti.

 

Seznam visokošolskih izobraževalnih institucij

Seznam akreditiranih visokošolskih institucij v BiH je objavljen na spletni strani ENIC-NARIC centra v Bosni in Hercegovini: http://cip.gov.ba/index.php?option=com_content&view=article&id=66&Itemid=76&lang=en.

 

 

Mednarodni sporazumi

Bosna i Hercegovina se je 18. septembra 2003 v Berlinu formalno vključila v Bolonjski proces.

 

 

Pomembne povezave

http://www.cip.gov.ba - Centar za informisanje/informiranje i priznavanje dokumenata iz oblasti/područja visokog obrazovanja

 

 

 

 

Tabela primerljivosti in vzorci listin

Ime listine Primerljivost v Republiki Sloveniji

Svjedodžba o završenoj osnovnoj školi (Federacija BiH)

Svjedočanstvo o završenoj osnovnoj školi (Republika Srbska)

Svjedočanstvo o završenom osnovnom obrazovanju i vaspitanju (Republika Srbska)

osnovnošolska izobrazba

Svjedodžba o završnom ispitu (Federacija BiH)

Svjedočanstvo/svjedodžba o završenom obrazovanju (Republika Srbska)

nižja poklicna izobrazba

Svjedodžba o završnom ispitu (Federacija BiH -3 leta)

Diploma o završenoj srednjoj stručnoj školi (Federacija BiH)

Svjedodžba o završenom obrazovanju (Federacija BiH)

Diploma o poločenom završnom ispitu (Republika Srbska)

Diploma o položenom završnom ispitu u stručnoj školi (Republika Srbska)

Svjedočanstvo/svjedodžba o završenom obrazovanju – za zanimanje

srednja poklicna izobrazba

Diploma o završenoj srednjoj školi (Federacija BiH)

Svjedodžba o završenom obrazovanju (Federacija BiH)

Diploma o položenom maturskom ispitu (Republika Srbska)

Diploma o položenom maturskom ispitu u stručnoj školi (Republika Srbska)

Diploma o završenoj srednjoj stručnoj školi - maturski ispit(Brčko Distrikt)

srednja strokovna izobrazba

Diploma o završenoj srednjoj školi

Diploma o položenom maturskom ispitu

srednja izobrazba

Diploma o završenom studiju za sticanje više stručne spreme (Federacija BiH)

Diploma o završenom studiju prvog stepena više stručne spreme (Federacija BiH)

Diploma o stečenom višem obrazovanju (Republika Srbska)

višja strokovna izobrazba

Diploma o završenom studiju za sticanje visoke stručne spreme (Federacija BiH)

Diploma o završenom studiju za sticanje visoke spreme (Federacija BiH)

Diploma o stečenoj akademskoj tituli (Federacija BiH)

Diploma o stečenom visokom obrazovanju (Republika Srbska)

prva stopnja visokošolskega izobraževanja
Diploma specialistadruga stopnja visokošolskega izobraževanja
Diploma o stečenom naučnom stepenu magistra nauka (Republika Srbska)druga stopnja visokošolskega izobraževanja
Doktor naukatretja stopnja visokošolskega izobraževanja

 

Vzorce zaključnih listin o izobraževanju podajamo v nadaljevanju. Zaradi decentralizacije pristojnosti na področju izobraževanja, pri čemer vsako ministrstvo predpisuje svoje obrazce spričeval, katerih oblika se tudi kronološko precej spreminja, so predstavljeni zgolj najpogosteje prejeti obrazci, izdani v Bosni in Hercegovini.

 

Listine o osnovnošolskem izobraževanju izdane na področju 1. entitete Federacije Bosne in Hecegovine:

  • Svjedodžba o završenoj osnovnoj školi (vzorec 1), šolsko listino prejmejo učenci, ko uspešno zaključijo osnovnošolsko izobraževanje,
  • Učenička knjižica (vzorec 2), ta dokument prejmejo učenci ob zaključku posameznega razreda na osnovni šoli.

 

Listine o osnovnošolskem izobraževanju izdane na področju 2. entitete Republike Srbske:

  • Svjedočanstvo o završenoj osnovnoj školi (vzorec 3), šolsko listino prejmejo učenci, ko uspešno zaključijo osnovnošolsko izobraževanje,
  • Đačka knjižica (vzorec 4), ta dokument prejmejo učenci ob zaključku posameznega razreda na osnovni šoli,
  • Svjedočanstvo o završenom razredu osnovne škole (vzorec 5), šolsko listino prejmejo učenci ob zaključku posameznega razreda osnovne šole.

 

Listine o srednješolskem izobraževanju izdane na področju 1. entitete Federacije Bosne in Hecegovine:

Unsko Sanski kanton:

  • Diploma o završenoj srednjoj školi (vzorec 1), ob zaključku 4 – letnega programa splošnega srednjega izobraževanja,
  • Svjedodžba o završenom razredu (vzorec 2), po končanem posameznem razredu 4 – letnega splošnega srednjega izobraževanja,
  • Diploma o završenoj srednjoj školi (vzorec 3), ob zaključku 4 – letnega programa srednjega tehniškega oz. drugega strokovnega izobraževanja,
  • Svjedodžba o završenom razredu (vzorec 4), po končanem posameznem razredu 4 – letnega srednjega tehniškega oz. drugega strokovnega izobraževanja,
  • Diploma o završenoj srednjoj stručnoj školi (vzorec 5), ob zaključku 3 – letnega programa srednjega poklicnega izobraževanja,
  • Svjedodžba o završenom razredu (vzorec 6), po končanem posameznem razredu 3 – letnega programa srednjega poklicnega izobraževanja.

 

Tuzlanski kanton:

  • Diploma o završenoj srednjoj školi (vzorec 7), ob zaključku 4 – letnega programa splošnega srednjega izobraževanja,
  • Svjedodžba o završenom razredu gimnazije (vzorec 8), po končanem posameznem razredu 4 – letnega splošnega srednjega izobraževanja,
  • Diploma o završenoj srednjoj školi (vzorec 9), ob zaključku 4 – letnega programa srednjega tehniškega oz. drugega strokovnega izobraževanja,
  • Svjedodžba o završenom razredu (vzorec 10), po končanem posameznem razredu 4 – letnega srednjega tehniškega oz. drugega strokovnega izobraževanja,
  • Diploma o završenoj srednjoj stručnoj školi (vzorec 11), ob zaključku 3 – letnega programa srednjega poklicnega izobraževanja,
  • Svjedodžba o završenom razredu (vzorec 12), po končanem posameznem razredu 3 – letnega programa srednjega poklicnega izobraževanja.

 

Zeničko – Dobojski kanton:

  • Diploma o završenoj srednjoj školi (vzorec 13), ob zaključku 4 – letnega programa splošnega srednjega izobraževanja,
  • Svjedodžba o završenom razredu (vzorec 14), po končanem posameznem razredu 4- letnega splošnega srednjega izobraževanja,
  • Diploma o završenoj srednjoj stručnoj školi (vzorec 15), ob zaključku 3 – letnega programa srednjega poklicnega izobraževanja,
  • Svjedodžba o završenom razredu (vzorec 16), po končanem posameznem razredu 3 – letnega programa srednjega poklicnega izobraževanja.

 

Listine o srednješolskem izobraževanju izdane na področju 2. entitete Republike Srbske:

  • Diploma o položenom maturskom ispitu u gimnaziji (vzorec 17), ob zaključku 4 – letnega programa splošnega srednjega izobraževanja,
  • Svjedočanstvo o završenom razredu gimnazije (vzorec 18), po končanem posameznem razredu 4 – letnega splošnega srednjega izobraževanja,
  • Diploma o položenom maturskom ispitu u stručnoj školi (vzorec 19), ob zaključku 4 – letnega programa srednjega strokovnega izobraževanja,
  • Svjedočanstvo o završenom razredu srednje stručne škole (vzorec 20), po končanem posameznem razredu 4 – letnega srednjega strokovnega izobraževanja,
  • Diploma o položenom završnom ispitu u stručnoj školi (vzorec 21), ob zaključku 3 – letnega programa srednjega poklicnega izobraževanja,
  • Svjedočanstvo o završenom razredu stručne škole (vzorec 22), po končanem posameznem razredu 3 – letnega programa srednjega poklicnega izobraževanja. 

 

Umeščenost starih (predbolonjskih) študijskih programov v nov (bolonjski) visokošolski sistem izobraževanja

Začetni dokument v procesu izgradnje in vzpostavitvi ogrodja kvalifikacij v Bosni in Hercegovini je dokument »Odluka o usvajanju osnova kvalifikacijskog okvira u Bosni i Hercegovini ("Službeni glasnik BiH", broj 31/11).

 

S strani institucije Centar za informiranje i priznavanje dokumenata iz oblasti visokog obrazovanja (CIP) iz Bosne in Hercegovine (glej: http://www.cip.gov.ba/), ki v skladu s členom IX.2 Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v Evropski regiji (Ur. l. RS, št. 45/99 – mednarodne pogodbe št. 14/99, v nadaljevanju Lizbonska konvencija) posreduje uradne informacije v zvezi z izobraževanjem v tej državi, smo prejeli pojasnilo glede primerljivosti starih (predbolonjskih) študijskih programov z novimi (bolonjskimi) študijskimi programi.

 

Dokument »Odluka o usvajanju osnova kvalifikacijskog okvira u Bosni i Hercegovini ("Službeni glasnik BiH", broj 31/11) opredeljuje, koordinira, usmerja in uvršča kvalifikacije v strukturo osmih referenčnih ravni (nekatere od njih, imajo lahko tudi pod- ravni). Vsaka referenčna raven obsega kombinacijo znanja, spretnosti in kompetenc, oziroma standard učnih dosežkov in predhodnih kvalifikacijskih ravni, iz česar je mogoče sklepati, da vsaka višja raven kvalifikacije pomeni, da ima oseba več znanja, spretnosti in kompetenc kot učnih izidov, ki omogočajo primerjavo kvalifikacij na temelju istega sistema ocenjevanja, in večje objektivnosti pri ocenjevanju dosežkov. S tem se olajšuje vertikalno in horizontalno prehodnost med študijskimi programi skozi celoten sistem izobraževanja in usposabljanja tako v Bosni in Hercegovini kot izven nje.

 

 

Razmerje do ISCED in EOK (EQF)

Kvalifikacijsko ogrodje BiH

Prejšnji sistem v BiH zasnovan na stopnjah strokovne izobrazbe

Raven po ISCED

EOK (EQF)

Kvalifikacija

Zaključeno izobraževanje

Raven

Stopnja strokovne izobrazbe

Zaključena šola

Kvalifikacija

1 in 2A

1

Nekvalificirani radnik

Osnovno obrazovanje

1

I.

Osnovna škola

Nekvalificirani radnik (NK)

2B

2

Niskokvalificirani radnik

Programi stručnog osposobljavanja

2

II.

Osnovna škola i stručna osposobljenost

Polukvalificirani radnik (PKV)

3C

3

Kvalificirani radnik

Srednje stručno obrazovanje i obuka

3

III.

Trogodišnja srednja škola

Kvalificirani radnik - KV (srednja stručna sprema) III. Stepen

3A

3B

4

Opće ili specializirani kvalificirani radnik

Srednje opće i tehničko obrazovanje

4

IV.

Četverogodišnja srednja škola

Srednja stručna sprema – IV. Stepen

4A

4B

5

Visokokvalificirani radnik specializiran za odredeno zanimanje

Postsekundarno obrazovanje uključujući majstorske i srodne ispite

5

V.

Specializacija na osnovu stručnosti srednjeg obrazovanja

Visokokvalificiran radnik - VKV

5B

6

Bachelor ili Baccalaureat

Prvi ciklus visokog obrazovanja

6

VI.

Viša škola

Viša stručna sprema - VŠS

5A

7

Master

Drugi ciklus visokog obrazovanja

7

VII./1

Fakultet – osnovne studije

Visoka stručna sprema - VSS

VII./1

Specializacija

Magistar specialist

5

8

Doktorat

Treći ciklus visokog obrazovanja

8

VII./2

Magisterij

Magistar nauka

6

VIII.

doktorat

Doktor nauka

 

 

Iz preglednice ravni Ogrodja kvalifikacij je razvidno sledeče:

  • Bachelor in Viša stručna sprema - VŠS (VI.1) sta umeščena na šesto raven,
  • Master,Visoka stručna sprema – VŠS (VII./1) in Magistar specijalist (VII./1) so umeščeni na sedmo raven,
  •  Doktorat (po pred-bolonjskem in bolonjskem sistemu visokošolskega izobraževanja) in Magistar nauka so umeščeni na osmo raven.

Iz navedenega dokumenta je tudi razvidno, da se bo razmerje med obstoječim sistemom v Bosni in Hercegovini, ki temelji na stopnjah strokovne izobrazbe in kvalifikacijami kot jih opredeljuje Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK oz. EQF) podrobneje določevalo in opredeljevalo s spremembami in dopolnitvami obstoječih zakonov, po potrebi pa tudi s posebnimi zakonskimi predpisi in podzakonskimi akti.