Zakon ohranja pozitivne elemente višješolskega izobraževanja kot izrazito praktično usmerjenega študija, ki temelji na usklajenih in jasno definiranih potrebah delodajalcev. Programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega študija.

Kar 40 % programa je namenjenega praktičnemu usposabljanju v podjetjih. Programi omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v poklicnem standardu. Poklicni standard na predlog zbornic oziroma pristojnih ministrstev določi minister, pristojen za delo. V njem so popisani poklici, tipična dela v posameznem poklicu in njihova zahtevnost. Akreditacijo višješolskih študijskih programov še naprej opravlja socialno partnersko sestavljen Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, saj je temeljno vodilo pri njihovem nastajanju sodelovanje stroke in pristojnih zbornic, ministrstev, tesna povezanost teoretičnega dela izobraževanja s praktičnim v podjetjih.

Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov 

• Izhodišča
• Soglasje

Seznam višješolskih študijskih programov:

Študijski programi so po stroškovni zahtevnosti razvrščajo v programske skupine z naslednjimi faktorji:

1. skupina: 1,1

2. skupina: 1,25

3. skupina: 1,35

4. skupina: 1,60

Ravrstitev programov v programske skupine:

24. 11. 2015

Zakon ohranja dosedanjo prakso, po kateri se javne višje strokovne šole ustanavljajo kot izobraževalni zavodi ali njihove organizacijske enote, zasebne šole pa se lahko organizirajo tudi kot gospodarske družbe. Določa in ureja pa strokovne organe šole, ki so obvezni ne glede na njeno organiziranost – tudi takrat, kadar je šola organizirana kot gospodarska družba ali njena enota. Rešitve zagotavljajo potrebno strokovno avtonomijo šole v šolskih centrih ali gospodarskih družbah, povečujejo pa vpliv delodajalcev na njen položaj in upravljanje. Zakon vpeljuje strateški svet, ki zagotavlja prav to vlogo delodajalcev.
 
a) Javna mreža šol

V javno mrežo šol – za opravljanje javne službe – spadajo:

• šole, ki jih je ustanovila država,
• zasebne šole ali zasebniki (pravne ali fizične osebe), ki jim na podlagi javnega razpisa minister za šolstvo dodeli koncesijo za izvajanje javnoveljavnega programa. 

Eden od bistvenih pogojev za ustanovitev javne višje strokovne šole je pravočasno pripravljen elaborat o njeni ustanovitvi. Pripravijo ga pristojne zbornice ali minister, pristojen za dejavnost, za katero naj bi se šola ustanovila, ministru za šolstvo pa mora biti predložen najmanj leto dni pred predvidenim razpisom za vpis vanjo. Vsebovati mora podatke o načrtovanem razvoju panoge oziroma dejavnosti, potrebah po diplomantih, možnosti njihovega izobraževanja v državi ob upoštevanju demografskih gibanj, predvidenih predavateljih višje šole, z delodajalci sklenjene pogodbe o praktičnem izobraževanju študentov oziroma v skladu z zakonom verificirana mesta pri pristojni zbornici, stališče lokalne skupnosti o ustanovitvi javne šole na njenem območju, podatke o prostorskih možnostih za njeno delovanje ter finančno oceno njenega ustanavljanja in način zagotavljanja materialnih sredstev.
 
Vlada pri postavljanju javne mreže upošteva še tale merila:

• razvojne posebnosti regije,
• število kandidatov za izobraževanje ter potrebe po zaposlovanju diplomantov določenega študijskega programa,
• pripravljenost delodajalcev za sodelovanje pri praktičnem izobraževanju oziroma zagotovitev materialnih in kadrovskih možnosti zanj – načelo partnerstva,
• izkušnje pri vodenju projektov skupaj z gospodarskimi družbami in industrijskim zaledjem, drugimi šolami ter ustanovami doma in v tujini ter
• ali je izobraževanje mednarodno primerljivo, zlasti z državami Evropske unije.

 
b) Zasebne šole

Višješolsko izobraževanje je mogoče tudi v zasebnih šolah, ki jih ustanovijo pravne ali fizične osebe in izpolnjujejo pogoje za izvajanje javnoveljavnega programa, imajo ustrezen predavateljski zbor, prostore, opremo, pri delodajalcih zagotovljena mesta za praktično izobraževanje študentov, verificirana pri pristojni zbornici, ter so vpisane v razvid višjih strokovnih šol.

Za vpis v razvid se zahtevajo sklenjene pogodbe z delodajalci o izvedbi praktičnega izobraževanja (to je pomemben del višješolskega programa, zdaj obsega kar 800 ur v dveh letih ali 40 % študija). Pogodbe je mogoče skleniti z delodajalci, ki so vpisani v register pri pristojni zbornici. S tem je zagotovljen vpliv delodajalcev, organiziranih v zbornice, na oblikovanje mreže tako javnih kot zasebnih šol. Zakon postavlja tudi pogoje, ki jih mora izponjevati šola za vpis v razvid. Poleg prostorov, opreme in ustreznih strokovnih delavcev se zahteva vsaj minimalno število zaposlenih, ki zagotavljajo strokovno in organizacijsko stabilnost šole.