Skoči na vsebino

ŠOLA V NARAVI

 

Šola v naravi

 

Šola v naravi je organizirana oblika vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno tri ali več dni izven prostora šole. Za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, osnovna šola v tem času organizira primerljive dejavnosti.

 

Organizatorka šole v naravi je šola.

Šola  opredeli vsebino, izvedbo in financiranje  posamezne šole v naravi v svojem letnem delovnem načrtu. Kot šolo v naravi se štejejo  tudi raziskovalni, športni tabori in podobno.

 

Organiziranje šole v naravi

 

Pri načrtovanju in organiziranju šola, ki organizira šolo v naravi, v okviru šolske zakonodaje posebej upošteva  Pravilnik o financiranju šole v naravi, Pravilnik o normativih in standardih za osnovno šolo in Pravilnik o šolskem koledarju za osnovno šolo.

  • Čas izvajanja in kraj izvajanja

Šola v naravi poteka v času pouka in ne ob pouka prostih dnevih, ki so opredeljeni v 7. členu Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole. Praviloma poteka v času od ponedeljka do petka, izjemoma tudi v soboto, ob čemer je potrebno upoštevati določbe Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole in podrobnejših navodil ministra o šolskem koledarju. Šola v naravi je umeščena v okvir predmetnika (znotraj števila ur) osnovnošolskega izobraževanja in uresničuje izbrane cilje učnega načrta. Predmetnik posebej ne predvideva dni, namenjenih šoli v naravi. V šoli v naravi se lahko izvaja pouk predmetov ali dneve dejavnosti, katerih obseg je določen s predmetnikom.


Šola izbere za izvedbo šole v naravi tako okolje, v katerem bo lahko izvedla načrtovani program, pri čemer je pomemben tudi izbor prostora (počitniški dom, hotel, domovi CŠOD…), saj mora ustrezati določbam pravilnika, ki predpisujejo zdravstveno-higienske zahteve, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole. Pri načrtovanju posamezne izvedbe šole v naravi mora šola preveriti ustreznost prostorov. Glede na posebnosti posameznih nastanitev (ena zgradba, hišice, planinski dom, okolica …) šola načrtuje tudi dejavnosti, ki jih omogočata tako stavba kot okolica, v kateri naj bi potekala šola v naravi, hkrati pa načrtuje tudi nastanitev učencev in strokovnih delavcev tako, da se zagotovi ustrezna varnost. Pri izbiri kraja izvedbe šola upošteva tudi finančni vidik, ki ga opredeljuje Pravilnik o financiranju šole v naravi. Glede na statistične podatke v povezavi z izvajanjem šole v naravi, ki jih zbira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport  (MIZŠ), se šole najpogosteje odločajo za izvajanje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). CŠOD je namreč ustanovljen in posebej specializiran za izvajanje oblik vzgojno-izobraževalnega dela, značilnih za šolo v naravi.

  • Program in izvedbeni načrt 
     

S specifično obliko vzgojno-izobraževalnega dela šola v naravi uresničuje program, katerega cilji, dejavnosti in vsebine iz učnih načrtov so vezani na izvedbo v obliki  terenskega dela, projektne naloge, športne dejavnosti (plavanje, smučanje, pohodi…), in za katerega je pomembno medpredmetno povezovanje ter vpetost v naravni in družbeni prostor okolja, v katerem šola v naravi poteka.

 
Poleg programa, vezanega na vsebine in cilje učnih načrtov, šola načrtuje tudi rekreacijsko-sprostitvene dejavnosti, prehrano, osebno higieno, dnevni počitek ter spanje.

 
Šola v izvedbenem načrtu opredeli časovno razporeditev dejavnosti, razporeditev strokovnih delavcev ob posameznih dejavnostih za vsak dan posebej ter finančno načrtovanje.

 
Pri izvedbenem načrtu šole v naravi je potrebno upoštevati določila Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. V skladu s tem pravilnikom  šola za izvedbo šole v naravi zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin. To pomeni, da v šoli v naravi, v kateri izvajamo tečaj plavanja, oblikujemo pri plavanju skupine po normativu 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev,  v jedilnici in pri dejavnostih, ki se izvajajo v zaprtem prostoru, pa upoštevamo normativ za oblikovanje oddelkov (28 učencev). Na sprehodu v okolici načrtujemo enega spremljevalca na 15 učencev.


Če šola izvede posamezno šolo v naravi v okviru CŠOD, pripravi izvedbeni načrt skupaj z učitelji iz CŠOD glede na program, ki ga posamezni domovi lahko izvedejo. Pri izpeljavi konkretnega programa sodelujejo učitelji CŠOD in učitelji šole.


Povezava na spletno stran CŠOD: http://www.csod.si/index.php?str=21


Šola v dnevnik zapiše realizacijo ur pouka in dni dejavnosti, ki jih izvede v šoli v naravi.

 
Primer: če šola izvede šolo v naravi za učence 3. razreda in tu izvede strnjeni 20-urni tečaj plavanja, ki je v okviru 105 ur pouka športne vzgoje po predmetniku, se v dnevniku oddelka zabeleži realizacija 20 ur športne vzgoje, glede na realizacijo ciljev iz učnih načrtov drugih predmetov pa tudi morebitna realizacija ur pouka drugih predmetov. V primeru uresničevanja ciljev različnih predmetov se zapišejo ure predmeta in cilji predmeta v skladu z izvedbo v šoli v naravi. Zabeleži se urnik, ki se dejansko izpelje v šoli v naravi. Šola zabeleži v dnevnik tudi izvedbo dni dejavnosti v okviru šole v naravi (športni, naravoslovni, tehniški ali kulturni dan).

 

  • Program za učence, ki se ne udeležijo šole v naravi 

Šola mora za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, v tem času organizirati primerljiv program. Vzporedno šola analizira vzroke, zaradi katerih se posamezni učenci ne morejo ali ne želijo udeležiti šole v naravi, zato da bi le-te upoštevala pri nadaljnjem načrtovanju in pripravi programa šole v naravi. Pri načrtovanju primernega programa in njegove izvedbe je treba upoštevati dane možnosti in okvire, v katerih se program izvaja. Izrabiti je treba možnosti, ki jih ponuja šolska okolica, sodelovati z okoljem in organizacijami, ki delujejo v okolju (učne poti, obiski muzejev, se vključevati v posamezne aktivnosti organizacij iz šolskega okolja). Izvedba tega programa naj predvideva oblike dela, ki jih je v okviru rednega pouka težje doseči, na primer projektno delo, sodelovanje v projektih oziroma dejavnostih, ki jih je mogoče izvesti zunaj šole.

 

Financiranje šole v naravi

 

Pravilnik o financiranju šole v naravi določa elemente za določitev cene šole v naravi, elemente za določitev prispevka učenca, plačila strokovnim delavcem, ki izvajajo šolo v naravi, ter ureja zagotavljanje sredstev za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi.

 

Pravilnik ureja elemente za določitev cene in tudi določa zgornjo še dopustno vrednost cene na učenca na dan. Cena je vezana na ceno na učenca na dan v CŠOD. V ceno šole v naravi, ki se sofinancira iz sredstev državnega proračuna, lahko šola vključi le dejanske stroške bivanja, ceno smučarske vozovnice in vstopnin (bazen, muzeji,....) ter ceno prevoza v skladu s 5. členom Pravilnika, ne sme pa vključevati stroškov, ki so vezani na strokovne delavce, ki izvajajo šolo v naravi. Cene ostalih izvedb šole v naravi pa lahko vključujejo tudi stroške strokovnih delavcev, vendar je višina teh stroškov na posameznega učenca v 8. členu Pravilnika omejena (največ 75 % cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD, za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe in v posebne programe vzgoje in izobraževanja, pa ne smejo presegati 117% cene na dan na učenca, ki velja v CŠOD).

 

 

 

Pravilnik določa, da cena bivanja na dan in cena smučarske vozovnice in/ali vstopnin na posameznega učenca ne sme preseči vrednosti:

 

 

- cene bivanja na dan na učenca v CŠOD, pomnožene z 2,6 za šolo v naravi s poudarkom na smučanju,
- cene bivanja na dan na učenca v CŠOD, pomnožene z 1,7 za šolo v naravi s poudarkom na plavanju ali drugih vsebinah.


V to ceno je všteta tudi morebitna vstopnina za obisk muzeja, akvarija, plačilo bazena, vožnja z ladjico in podobno. Za te dejavnosti se staršem ne sme določiti dodatnega prispevka.


Pravilnik ne omogoča, da bi šola v soglasju s starši lahko določila višji prispevek, kot je določen s pravilnikom.


Pravilnik v 17. členu ureja plačilo strokovnim delavcem, ki izvajajo  šolo v naravi, in določa, da strokovnemu delavcu šole pripada:


-  plača  za delovni čas v obsegu, kot je določen v njegovi pogodbi o zaposlitvi, v skladu s predpisi, ki urejajo plače, 
-  plačilo v skladu s kolektivno pogodbo  za največ 5 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na dan oziroma do 16 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa   na teden, in do 6 ur stalne pripravljenosti na dan,
-  terenski dodatek v skladu s kolektivno pogodbo.

 
Obseg ur dežurstva je seveda odvisen od razporeditve za vsakega posameznega strokovnega delavca in je načrtovan z izvedbenim programom;


Pravilnik v 18. členu določa, da zunanjemu sodelavcu, ki izvaja  šolo v naravi, pripadajo stroški bivanja in plačilo za opravljeno delo v višini največ dvakratne cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD.

  • Sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi iz državnega proračuna

MIZŠ letno zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za sofinanciranje ene šole v naravi eni generaciji učencev. Isti generaciji se letno zagotavljajo tudi sredstva za subvencioniranje za učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi. Če šola za učence organizira v času obveznega šolanja (torej od 1. do 9. razreda) več izvedb šole v naravi (npr. plavalno, smučarsko in še kakšen raziskovalni tabor, ali pa celo vsako leto), se sama odloči, za katero izvedbo bo namenila sredstva sofinanciranja in subvencioniranja. Teh sredstev ni dovoljeno razporejati na druge izvedbe šole v naravi. Ta sredstva so namenjena izključno znižanju prispevka staršev za to šolo v naravi.


Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi, MIZŠ v skladu z 12. členom pravilnika šoli zagotovi dodatna sredstva v višini najmanj 15 % in največ 45 % od sredstev, ki jih šola prejme za sofinanciranje šole v naravi. Sredstva je potrebno porabiti za tisto izvedbo šole v naravi, za katero se porabijo tudi sredstva za sofinanciranje.


Šola pri določitvi višine dodelitve sredstev posameznemu učencu upošteva naslednje kriterije:


- prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu,
- višino dohodkov na družinskega člana,
- višino otroških dodatkov,
- brezposelnost staršev,
- dolgotrajno bolezen v družini,
- dolgotrajnejše socialne probleme in druge specifike v družini.


Svet šole na podlagi kriterijev sprejme podrobnejše kriterije in določi postopek za uveljavljanje dodelitve sredstev za subvencioniranje šole v naravi, po predhodni pridobitvi mnenja sveta staršev.


Ravnatelj šole v postopku dodelitve sredstev za subvencioniranje šole v naravi imenuje komisijo, ki jo sestavljajo šolski svetovalni delavec in najmanj dva strokovna delavca šole. Komisija na podlagi pisne vloge staršev odloči o upravičenosti učenca do subvencioniranja šole v naravi.

 

 

Šole lahko znižajo prispevek učencev za šolo v naravi tudi s sredstvi, ki jih za ta namen zagotavljajo lokalne skupnosti, donatorji in sponzorji.

 

Obveščanje staršev

 

Starši se o vseh načrtovanih izvedbah šole v naravi seznanijo v okviru obravnave predloga letnega delovnega načrta šole preko svojih predstavnikov v svetu staršev in svetu šole v mesecu septembru za tekoče šolsko leto.

 

Šola je dolžna v skladu s 16. členom Pravilnika o financiranju šole v naravi najmanj 3 mesece pred izvedbo posamezne šole v naravi seznaniti starše učencev z vsebino posamezne šole v naravi, elementi za določitev cene, višino prispevka učencev in jih seznaniti z morebitnim sofinanciranjem ter možnostjo subvencioniranja. Šola naj staršem jasno in konkretno razloži, kako je določila višino prispevka (kolikšna višina sredstev od celotnega prispevka je namenjena za stroške bivanja, vstopnin, smučarskih vozovnic, prevoza in v primeru šole v naravi, ki se ne sofinancira iz državnega proračuna, tudi višino sredstev za pokritje stroškov strokovnih delavcev). 

 

 

Analiza ŠVN za koledarsko leto 2014 (pdf)