Skoči na vsebino

ARHIV

Cilji in poglavitne rešitve Zakona o osnovni šoli
(Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07)

 

 

Sprememba zakona o osnovni šoli prinaša uskladitev z novimi spoznanji znanosti o vzgoji in izobraževanju ter s strateškimi dokumenti Republike Slovenije ob upoštevanju usmeritve Lizbonske strategije, ki govori o nalogi Evrope, da postane najbolj konkurenčno, dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, zmožno trajnostnega razvoja z več in boljšimi delovnimi mesti ter z večjo družbeno povezanostjo.

 

S spremembami in dopolnitvami zakona se želi šolam omogočiti več avtonomije in s tem tudi lažjo organizacijo ter izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela. Predlagani zakon omogoča, da bo osnovna šola znotraj zakonskih okvirov samostojno določila vzgojni načrt s pravili šolskega reda, hišni red, publikacijo šole, postopek dodelitve in odvzema statusa učenca, ki se vzporedno izobražuje oziroma statusa športnika, izvedbo pouka ter drugo.

 

2. člen zakona pomeni posodobitev ciljev z novimi cilji, kot sta splošna cilja vzgoje in izobraževanja za vseživljenjsko učenje in za trajnostni razvoj ter s cilji razvoja pozitivne samopodobe, telesnega in moralnega razvoja, odgovornosti do svojega zdravja, vedenja o naravni dediščini, razvijanja sposobnosti komunikacije v tujih jezikih, podjetnosti in inovativnosti. Poudarjena sta kakovost pridobljene izobrazbe ter vzgoja za odgovorno ravnanje. Sistematično so vključeni širši sklopi predmetnih področij. Cilji so konceptualno ustrezneje razvrščeni in povezani.

 

Dopolnitev 10. člena omogoča izvedbo tečaja slovenščine za učence, ki se vključujejo v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji in prihajajo iz tujejezičnega okolja ter potrebujejo pomoč pri učenju slovenščine. V novem 10. a členu pa je določeno, da se za učence, ki so na zdravljenju v bolnišnici, lahko organizira pouk v bolnišničnih oddelkih. S tem je učencem zagotovljena možnost izobraževanja tudi v času, ko so na zdravljenju v bolnišnici.

 

Sprememba 16. člena, ki določa obvezne predmete, ki jih mora šola izvajati za vse učence, uvaja drugi tuji jezik kot obvezni predmet in s tem sledi sklepu Evropskega sveta iz marca 2002 v Barceloni, ki je izrazil zahtevo po neprestanem prizadevanju: »izboljšati temeljne veščine, še posebej s poučevanjem najmanj dveh tujih jezikov že v najzgodnejši dobi«. V spremenjenem členu so našteti vsi obvezni predmeti, ki so bili do sedaj določeni s predmetnikom, pri čemer se predmet »državljanska vzgoja in etika« preimenuje v »državljanska in domovinska vzgoja ter etika«.

 

Spreminjajo se določbe 17. člena, ki natančneje opredeljujejo izbirne predmete v osnovni šoli. Sprememba ukinja obveznost učenca, da izbirne predmete obvezno izbira iz obeh sklopov izbirnih predmetov, to je iz družboslovno-humanističnega in naravoslovno-tehničnega sklopa. Šola mora sicer še vedno obvezno ponuditi predmete iz obeh navedenih sklopov. Ponuditi mora najmanj šest izbirnih predmetov, od tega obvezno pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike. Učenec pa izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.

 

V povezavi z izbirnimi predmeti je sprememba 52. člena, ki omogoča, da je na željo staršev lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom. S takšno rešitvijo se želi navedene učence razbremeniti pri obveznem delu programa v osnovni šoli, vendar pa to ne pomeni, da učenec ne sme obiskovati  izbirnih predmetov, če se sam tako odloči.

 

V skladu s spremembo 21. člena osnovna šola organizira podaljšano bivanje za učence, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe ali v posebni program,  do zaključka njihovega izobraževanja v osnovni šoli. To pomeni, da organizacija podaljšanega bivanja za te učence ni več, tako kot do sedaj, vezana na odločbo o usmeritvi.


Sprememba  tudi določa, da šola organizira podaljšano bivanje za učence od 1. do 5. razreda. Ta sprememba je usklajena z novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa, da je podaljšano bivanje  v 5. razredu brezplačno in s tem spreminja dosedanje določilo, ki je pogojevalo najmanj 50 %  plačila s strani države, ostalo pa je bilo prepuščeno drugim virom.

 

S predmetnikom se, v skladu s spremenjenim 29. členom, poleg že predpisanih sestavin določijo tudi izbirni predmeti. Sprememba člena omogoča šoli, da lahko v posameznem razredu drugače razporedi tedensko število ur pouka posameznih predmetov, kot jih določa predmetnik, razen pouka slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike, tujega jezika kot obveznega predmeta in športne vzgoje, ki jih lahko drugače razporedi le v krajšem obdobju, omejenem na dva tedna. To šolam omogoča fleksibilnejšo organizacijo pouka, možnost projektnega dela in medpredmetnega povezovanja ter vpeljave novih didaktičnih pristopov, s tem pa povečanje znanja in  kompetenc učenca.

 

Zaradi fleksibilnosti predmetnika se obveznost učencev po obveznem programu, brez ur oddelčne skupnosti, v posameznem tednu lahko poveča za največ dve uri pouka nad predpisano obveznostjo. Pri tem povprečna tedenska obveznost v šolskem letu ne sme biti večja od predpisane obveznosti. V tedensko obveznost učencev po obveznem programu se po novem ne vštevajo več ure oddelčne skupnosti, obseg teh ur pa je še vedno določen s predmetnikom (sprememba 35. člena).

 

Spremenjeno besedilo prvega odstavka 50. člena omogoča, da lahko šola z namenom, da se učencem zagotovi varnost ali nemoten pouk, posameznemu učencu občasno zagotovi doseganje ciljev izobraževanja ne le pri pouku, ampak tudi v drugih oblikah organiziranega  dela z učenci.

 

K varnosti učencev v šoli  pripomore tudi hišni red, s katerim se določi območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure, uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti, vzdrževanje reda in čistoče  ter drugo.

 

Dopolnitev 54. člena omogoča, da se učenca, ki so  mu  bili izrečeni trije  opomini v istem šolskem letu, in ki kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola, oziroma je kršil pravila šole tako, da je ogrožal življenje in zdravje  sebe ali drugih,  vključi v drugo šolo v soglasju s starši, izjemoma pa lahko tudi brez soglasja staršev.

 

Če prešolanje poteka brez soglasja staršev, si šola predhodno pridobi mnenje centra za socialno delo, glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih inštitucij, ter soglasje druge šole. Šola staršem izroči odločbo o prešolanju, v kateri navede tudi  ime druge šole in datum vključitve  v to šolo. Učenec, ki se vključi v drugo šolo, ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole, v katero je prešolan.

 

Dopolnitev 56. člena ureja pravico do povračila stroškov prevoza za otroke s posebnimi potrebami, ki imajo z odločbo o usmeritvi določeno izvajanje dodatne strokovne pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Ta dodatna strokovna pomoč obsega specialna znanja, ki omogočajo slepim in slabovidnim otrokom premagovanje njihovih ovir in se izvaja v Zavodu za slepe in slabovidne. Do povračila stroškov prevoza je upravičen otrok, katerega prebivališče je od zavoda oddaljeno več kot štiri kilometre.

 

Dopolnitev člena nadalje določa, da do brezplačnega prevoza  in brezplačne oskrbe niso upravičeni učenci starejši od 18 let, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in uveljavljajo pravice, določene v Zakonu o družbenem varstvu  duševno in telesno prizadetih oseb ( Ur. l., št. 114/ 06- UPB).

 

V zakon se dodaja novo poglavje: "IV. B VZGOJNO DELOVANJE  ŠOLE".  Vzgojno  delovanje šole je v 60. č členu opredeljeno kot strokovno delo, ki se izvaja v skladu s pravili stroke, v skladu z Zakonom o osnovni šoli ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in akti šole.

 

Šole načrtujejo svoje delo na področju vzgoje z vzgojnim načrtom. Z vzgojnim načrtom šola na osnovi zakonsko določenih ciljev in vrednot, v sodelovanju s starši in učenci, določi načine doseganja in uresničevanja  ciljev in vrednot, ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti, ki so proaktivne in preventivne, svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov in podobno) in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta.

 

Na podlagi vzgojnega načrta šola v pravilih šolskega reda natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, določi vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev in druga področja.

 

Pravila šolskega reda se objavijo v publikaciji šole, v kateri šola predstavi še  značilnosti programa šole, organizacijo dela šole v skladu z letnim delovnim načrtom, pravice in dolžnosti učencev, vsebino vzgojnega načrta, hišni red ter druge podatke.

 

Kadar vzgojne dejavnosti, postopki in ukrepi, opredeljeni v vzgojnem načrtu in pravilih šole, ne dosežejo namena, se učencu izreče vzgojni opomin. Šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, pripravi individualni vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in ukrepe.

Izrekanje vzgojnih opominov je določeno s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli.

 

Učenec in njegovi straši lahko pisno podajo ugovor razredniku ali šolski svetovalni službi ali ravnatelju glede vzgojnega delovanja šole. Če učenec ali straši v 30 dneh ne dobijo pisnega odgovora oziroma če z njim niso zadovoljni, lahko dajo predlog za inšpekcijski nadzor.

 

Zakon posebej ureja tudi postopek odločanja o pravicah in dolžnostih učencev.

 

V postopkih v zvezi z vpisom, prestopom, prešolanjem, odložitvijo šolanja, oprostitvijo sodelovanja pri posameznem predmetu, prepovedi obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, v zvezi s statusom učenca, ki se vzporedno izobražuje oziroma statusom športnika in v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa (šola v naravi, prehrana, učbeniki), na prvi stopnji odloča ravnatelj v skladu z določili zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

 

O odložitvi začetka šolanja in odložitvi šolanja med šolskim letom v prvem razredu odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj.

 

O  pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otroka oziroma učenca odloča pritožbena komisija, ki jo imenuje svet šole. Zakon določa sestavo in mandat pritožbene komisije ter potek postopka pri pritožbenem organu.

 

V zvezi z ocenjevanjem znanja zakon določa, da se znanje učenca v osnovni šoli ocenjuje opisno oziroma številčno, pri čemer se v prvem obdobju ocenjuje z opisnimi ocenami, v drugem in tretjem obdobju pa s številčnimi ocenami.
Zakon ureja tudi preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev, vključenih v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja. Do sedaj je bilo to določeno s temi programi.

 

Šola po novem ob koncu pouka ne bo več določala splošnega uspeha učenca.

 

Zakon tudi drugače kot doslej ureja napredovanje učencev iz razreda v razred.

 

Učenci v prvem  in drugem obdobju razredov ne ponavljajo.

Tako kot do sedaj napredujejo v naslednji razred učenci v tretjem obdobju, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.

 

Ne glede na navedeno lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred na predlog staršev oziroma razrednika v soglasju s starši.

 

Ponavljanje v soglasju s starši -  učenec lahko zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja razred na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika v soglasju s starši.

 

Ponavljanje brez soglasja staršev v prvem in drugem obdobju - učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev.

 

Učenec lahko ponavlja 3. razred, če ni dosegel pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.

V drugem obdobju lahko učenec ponavlja, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.

V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom lahko učenec v drugem obdobju ponavlja razred, če ni dosegel pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk.

 

Ponavljanje v tretjem obdobju - učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.

 

Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.

Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, iz katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Če učenec izpitov ne opravi uspešno,  lahko ponavlja 9. razred.

 

Odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.

 

Ugovor na oceno – če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala oziroma zaključnega spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložene ugovor.

 

O ugovoru na ponavljanje razreda in o ugovoru na oceno se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu Zakona o osnovni šoli.

 

Glede na navedene spremembe pri ocenjevanju, se spremenijo tudi določbe o vsebini spričeval. Zakon po novem predpisuje, da šola ob zaključku pouka učencu izroči obvestilo o njegovem sodelovanju pri interesnih in drugih dejavnostih šole. Zakon ureja tudi vsebino spričeval v zasebnih osnovnih šolah.

 

V skladu s spremembami, ki se nanašajo na izrekanje vzgojnih opominov, se dopolnjujejo tudi določbe 95. člena zakona. Prav tako so spremenjene in dopolnjene tudi nekatere določbe v zvezi z zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje.

 

Iz 96. člena zakona je razvidno, da so starši dolžni vsako spremembo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov iz 95. člena, sporočiti šoli najkasneje v sedmih dneh od nastale spremembe.


Starši imajo pravico do vpogleda v osebne podatke iz 95. člena, ki se nanašajo na njihovega otroka. Staršem je treba omogočiti pregledovanje, prepisovanje in kopiranje teh podatkov.

 

S spremembo zakona so na novo predpisane globe za prekrške – v 101. členu zakona so navedene globe za prekrške za pravne in odgovorne  osebe, v 102. členu pa globe za prekrške za starše.