Skoči na vsebino

IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI

 

 

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami - ZUOPP-1 in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja.

 

Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.

 

Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, ki so priloga Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 54/03, 93/04, 97/05, 25/06, 23/07 in 14/10) se uporabljajo do 30. 4. 2014.

 

Kriteriji za otroke z avtističnimi motnjami so kot priloga 7 sestavni del Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 88/2013) in prenehajo veljati 30. 4. 2014.

 

Dne 17. 7. 2015 so pričeli veljati novi kriteriji za opredelitev primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, ki jih je sprejel direktor Zavoda RS za šolstvo v soglasju z ministrom za izobraževanje, znanost in šport.

 

  

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji na ciljih in načelih, določenih v zakonih za posamezno področje vzgoje in izobraževanja, in na naslednjih ciljih in načelih:

  • zagotavljanje največje koristi otroka,
  • celovitost in kompleksnost vzgoje in izobraževanja,
  • enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok,
  • vključevanja staršev, posvojiteljev, rejnikov in skrbnikov v postopek usmerjanja in oblike pomoči,
  • individualiziranega pristopa,
  • interdisciplinarnosti,
  • ohranjanja ravnotežja med različnimi področji otrokovega telesnega in duševnega razvoja,
  • čim prejšnje usmeritve v ustrezen program vzgoje in izobraževanja,
  • takojšnje in kontinuirane podpore in strokovne pomoči v programih vzgoje in izobraževanja,
  • vertikalne prehodnosti in povezanosti programov,
  • organizacije vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja,
  • zagotavljanja ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalen razvoj posameznega otroka.