Skoči na vsebino

NOVICA

21. 11. 2014

Podeljene Zoisove nagrade in priznanja, priznanje ambasador znanosti in Puhova priznanja

V Kongresnem centru na Brdu je bila 21. novembra podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja ambasador znanosti in Puhovih priznanj. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Poročilo odbora za podelitev nagrad je podala predsednica dr. Tamara Lah Turnšek, v imenu nagrajenk in nagrajencev pa se je zahvalil akad. prof. dr. Vito Turk. Nagrajenkam in nagrajencem je čestitala tudi ministrica dr. Stanislava Setnikar Cankar.

Odbor RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje je sklenil, da v letu 2014 podeli dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, dve Zoisovi nagradi za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, dve priznanji ambasador znanosti RS in dve Puhovi priznanji za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso.

Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije
izr. prof. dr. Urška Vrhovšek

Izredna profesorica Urška Vrhovšek že 20 let živi in znanstveno deluje v tujini, pri čemer ves čas ohranja intenzivne strokovne stike z domovino. Je mednarodno priznana znanstvenica s področja živilske kemije in metabolomike. Svoje raziskave je opisala v več kot 90 znanstvenih člankih, ki so visoko citirani.  
Po diplomi na Univerzi v Ljubljani je študij nadaljevala na Dunaju, kjer je na tamkajšnji univerzi doktorirala s področja enologije. Znanstveno pot je nadaljevala na Fondazione Edmund Mach v Italiji, kjer danes vodi lastno raziskovalno skupino. Eden njenih največjih dosežkov je postavitev tehnološke platforme za metabolomske študije z vrhunsko opremljenimi laboratoriji, vodilnimi v Italiji in med vodilnimi v Evropi. Pri njej se je usposabljala vrsta slovenskih raziskovalcev, vključno z njenimi doktorandi, danes uspešnimi raziskovalci, prejemniki nagrad in vodji raziskovalnih skupin. Dejavno sodeluje s slovenskimi raziskovalci, največ s Centrom za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Za raziskovalne dosežke je s sodelavci leta 2013 prejela ugledno nagrado Združenja enologov Italije. V zadnjih letih deluje kot članica za področje biotehniških ved v strokovnem telesu ARRS. Poleg raziskovalnega dela je vključena v pedagoško delo univerz v Trentu, Vidmu, Ljubljani in Novi Gorici. Sodelovala je tudi pri pripravi študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.

 

 

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije
prof. dr. Jure Leskovec

Doktor Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v ZDA. Tema njegovega raziskovalnega dela so velika družbena in informacijska omrežja ter družbeni mediji. Razvija statistične modele, ki opisujejo in napovedujejo vedenje ljudi ter razširjanje informacij v velikih spletnih sistemih, kot sta Facebook in Twitter.
V razmeroma izredno kratkem času, devet let po diplomi na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter pet let po doktoratu na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu, je profesor Leskovec dosegel izjemne raziskovalne rezultate tako po obsegu kot tudi odmevnosti. Njegovih 89 objav v podatkovni zbirki Google Scholar dosega več kot 13.000 citatov. Nekateri njegovi članki so danes tako rekoč obvezno branje na tem področju. Na vodilnih konferencah je prejel vrsto nagrad za najboljše prispevke.
Profesor Leskovec ohranja intenzivne delovne stike z domovino. Raziskovalno in pedagoško sodeluje z Institutom Jožef Stefan ter Fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Za študente Univerze v Ljubljani poučuje tehnike analize omrežij in izkopavanja znanja iz velikih podatkovnih zbirk. Organizira tudi delovne obiske in usposabljanja slovenskih študentov na Stanfordu, ki jih finančno podpira Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija, in je soustanovitelj te nepridobitne organizacije. Je tudi reden gostitelj slovenskih start-up podjetnikov na Stanfordu.

 

Zoisova nagrada za življenjsko delo
akad. prof. dr. Vito Turk

Življenjska pot akademika profesorja Vita Turka se je – od začetkov njegove kariere, ko je leta 1965 doktoriral na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, do danes, ko še deluje na Institutu Jožef Stefan kot predsednik Mednarodne podiplomske šole – tesno prepletala z njegovo raziskovalno potjo.
V sedemdesetih letih je zasejal seme pri nas tedaj nove smeri – biokemije in molekularne biologije z ustanovitvijo Slovenskega biokemijskega društva kot del Zveze evropskih biokemijskih društev, v kateri je deloval tudi kot generalni sekretar.
Z usmeritvijo na biokemijske in strukturne študije lizosomalnih cisteinskih katepsinov in njihovih proteinskih inhibitorjev je postal eden od pionirjev na tem področju raziskav. Določitve struktur nekaterih katepsinov in novoodkritih inhibitorjev stefinov, nekaterih cistatinov in tiropinov so vodile do postavitve novega mehanizma interakcije med temi encimi – katepsini in njihovimi inhibitorji. Objavil je okoli 400 člankov, več poglavij v monografijah, desetine preglednih člankov v uglednih revijah z okoli 15.000 citati (Hirschev indeks 63). Delo njegove skupine in desetine raziskovalcev, ki iz nje izvirajo ter danes uspešno delujejo v Sloveniji in tujini, je bilo močna podpora celotnemu razmahu ved o življenju v našem prostoru.
Nič manj pomembna zasluga profesorja Turka pa je odpiranje v mednarodni prostor: kot gostujoči profesor na številnih univerzah je ustvaril tesne povezave z vrsto odličnih skupin na Japonskem, v ZDA, Južni Ameriki in seveda Evropi. Imel je tudi vodilne funkcije v evropskih in mednarodnih strokovnih organizacijah, kot so FEBS, IUBMB in Mednarodni komite za proteolizo, katerega prvi predsednik je bil. Je tudi redni član SAZU, Evropske akademije s sedežem v Londonu in ugledne organizacije EMBO. Vse to mu je prineslo v svetu izjemen ugled, saj je pomembno prispeval k razmahu biokemijskih in širše ved o življenju pri nas.

 

Zoisova nagrada za življenjsko delo
akad. prof. dr. Janez Levec

Akademik Janez Levec je univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije. Doktoriral je leta 1972 in je danes redni profesor za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter vodja Laboratorija za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo pri Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V slovenskem prostoru je eden od začetnikov raziskovanja na področju kemijskega inženirstva.
Skupaj s sodelavci je objavil več kot 100 izvirnih del v vrhunski periodiki, katerih citiranost je do konca marca 2014 že zelo presegla 3600 čistih citatov. Hirschev indeks akademika Levca je za področje tehnike daleč nadpovprečen in znaša 38. Zelo odmevne so predlagane korelacije za napoved hidrodinamskih parametrov v kapalnem reaktorju in uvedba oksidacije organskih spojin v vodnih raztopinah v prisotnosti trdnega katalizatorja. Proces za oksidacijo organskih polutantov v industrijskih odpadnih vodah je zaščiten s štirimi mednarodnimi patenti.
V letu 1981/82 je prejel štipendijo Fulbrightovega sklada (Senior Fellow), v letu 1989 pa štipendijo (Fellow) Evropske unije DG-XII. V letu 1988 je prejel Kidričevo nagrado za vrhunske raziskovalne dosežke, leta 1996 je postal ambasador Republike Slovenije za znanost, leta 2009 pa je prejel veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo Kemijskega inštituta v Ljubljani. V letu 2003 je bil izvoljen za rednega člana SAZU, v letih 2008–2014 je bil načelnik Oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU, od leta 2014 pa je tajnik razreda.
Predaval je na vrsti uglednih univerz, je član številnih mednarodnih združenj in uredniških odborov uglednih revij. Je eden vodilnih teoretikov na področju in predan pedagog, ki svoje znanje prenaša ne le v akademsko okolje, ampak predvsem v industrijo.

 

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri raziskovanju živega srebra
prof. dr. Milena Horvat

Profesorica doktorica Milena Horvat je znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan, kjer je vodja Odseka za znanosti o okolju, in redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana.
Raziskovalno delo je posvetila razumevanju nevarnosti živega srebra in njegovih spojin v okolju in zdravju ljudi. Značilnost njenega dela je predvsem interdisciplinarni pristop pri reševanju okoljskih problemov onesnaženih okolij, razumevanju kroženja živega srebra v morskem okolju ter pri razvoju metod za spremljanje stanja in sprememb v okolju in zdravju ljudi. Prav tako se je ukvarjala z remediacijo onesnaženih okolij in cenovno učinkovitimi tehnologijami za odstranjevanje živega srebra iz emisijskih virov.
Njeni dosežki so pomembni za Slovenijo in svet, saj je z znanstvenimi podlagami prispevala k ustvarjanju novih mednarodnih predpisov in standardov, kar je eden od pomembnih ciljev raziskovalnega dela na področju okoljskih znanosti. Izsledki raziskav, ki jih je v zadnjih sedmih letih predstavila v več kot 80 objavah, so mednarodno izjemno odmevni z več kot 3700 skupnimi citati in Hirschevim indeksom 33. Imela je številna vabljena predavanja na mednarodnih konferencah ter raziskovalnih ustanovah in univerzah po vsem svetu. Učinkovito sodeluje pri evropskih projektih in v mednarodnih okoljevarstvenih organizacijah, zlasti v okviru Združenih narodov, v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), Programu združenih narodov za okolje – UNEP ter v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA).

 

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke v ekološki kriminologiji
prof. dr. Gorazd Meško

Profesor doktor Gorazd Meško je redni profesor za kriminologijo in dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Predaval je tudi na mnogih evropskih in ameriških univerzah – tako je od leta 2011 gostujoči profesor na Inštitutu za kriminologijo pri Univerzi v Cambridgeu. Organiziral je številne mednarodne znanstvene dogodke in je član različnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter član uredniških odborov pomembnih znanstvenih revij. Njegovo raziskovalno in pedagoško delo sega na področja kriminologije, penologije, viktimologije, preprečevanja kriminalitete, kazenskega pravosodja in policijske dejavnosti. S teh področij je objavil več kot 80 znanstvenih člankov, 11 znanstvenih in strokovnih monografij in vrsto poglavij v knjigah. V zadnjih desetih letih so bila njegova dela citirana več kot 70-krat, kar profesorja Meška uvršča v podatkovni zbirki SICRIS na prvo mesto slovenskih raziskovalcev na področju kriminologija in socialno delo. 
Doktor Meško je eden od pionirjev na področju ekološke kriminologije na Slovenskem in pobudnik njenega znanstvenega preučevanja v jugovzhodni Evropi. S svojim delom je vplival na uvajanje novih vsebin v visokošolske izobraževalne programe. Pri svojem raziskovanju neguje interdisciplinarni pristop. Njegova dela vsebujejo zamisli, ki so pomembne za razvoj kriminologije kot znanosti tako doma kot tudi v mednarodnem okviru. Dosežki doktorja Meška imajo posebno razvojno razsežnost, saj so podlaga za nadaljnje preučevanje okoljske problematike, še posebej ekološke kriminalitete.

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v mikrobiologiji
prof. dr. Maja Rupnik

Profesorica doktorica Maja Rupnik je predstojnica Katedre za mikrobiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v raziskave bakterije Clostridium difficile. Ta je pomembna povzročiteljica črevesnih okužb, ki se pojavljajo po zdravljenju z antibiotiki. Profesorica Rupnikova je razvila metodo toksinotipizacije za razlikovanje sevov Clostridium difficile glede na spremembe v regiji z zapisom za dva toksina, ki povzročata nastanek bolezenskih znakov. Metoda je zelo pomembna za razvoj novih diagnostičnih preizkusov in cepiv, zato je razumljivo, da profesorica Rupnikova tesno sodeluje tudi z industrijo. Sodelovala je pri odkritju popolnoma novega mehanizma, avtokalize, ki ga uporabljajo bakterijski toksini za vstop v celico. Velik del njenih raziskav je usmerjen tudi v preučevanje črevesne mikrobiote. V ocenjevanem obdobju je objavila 42 znanstvenih in več preglednih člankov, ima skupno več kot 2200 citatov in Hirschev indeks 25. Vodenje številnih domačih in tujih raziskovalnih ter industrijskih projektov ji je omogočilo, da je v Mariboru na novo vzpostavila uspešno raziskovalno skupino na področju medicinske mikrobiologije.

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe
prof. dr. Giovanni De Ninno

Doktor Giovanni De Ninno je redni profesor za fiziko na Univerzi v Novi Gorici, kjer se posveča razvoju zahtevnih svetlobnih virov. Osrednje področje njegovega delovanja so laserji na proste elektrone, zlasti laser FERMI na sinhrotronu v Trstu. Pri načrtovanju in zagonu tega laserja je imel ključno vlogo ter z uvajanjem novih metod pomembno prispeval k optimizaciji njegovega delovanja. Pomemben dosežek je tudi laser, ki temelji na vzbujanju harmonskih nihanj visokega reda (CITIUS) in ga je skupina profesorja De Ninna v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji postavila na Univerzi v Novi Gorici. Profesor doktor De Ninno vodi več odmevnih mednarodnih projektov, ki se osredotočajo na razvoj zahtevnih svetlobnih virov in njihovo uporabo.
V ocenjevanem obdobju je nagrajenec s sodelavci objavil 31 znanstvenih člankov v najuglednejših revijah s skoraj 350 citati in dosega Hirschev indeks 12. Z deli s področja nelinearne optike, dinamike nelinearnih sistemov in karakterizacije snovi ter gradnjo svetlobnega vira CITIUS je postavil Slovenijo v središče svetovnega dogajanja na področju uporabe in načrtovanja najzahtevnejših svetlobnih virov.

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini
prof. dr. Mitja Ferenc

Doktor Mitja Ferenc je izredni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doma in v tujini se je uveljavil s preučevanjem usode Kočevske, ki se je po odselitvi okoli 12.000 nemških prebivalcev, vojnem in povojnem pustošenju srečevala z daljnosežnimi spremembami kot nobeno drugo območje na Slovenskem. V ocenjevanem obdobju je s soavtorji objavil 96 člankov in razprav ter 22 monografij.
Poleg vrhunske strokovnosti delo profesorja Ferenca odlikuje izstopajoč pietetni odnos do problematike, ki še vedno razburja in domnevno deli slovensko javnost. Raziskuje namreč najbolj travmatična obdobja povojne zgodovine, zlasti povojne poboje in prikrita grobišča na Slovenskem. Poleg odkritosti, poštenosti, faktografske zavzetosti in doslednosti je znan tudi po uporabi najnovejših tehničnih pripomočkov pri vračanju prikritih grobišč v javni spomin.
Nagrado mu podeljujemo za znanstvene dosežke in strokovni pogum pri obravnavanju tem, o katerih najraje ne bi govorili in jih ne bi raziskovali, vendar jih prav zaradi odpora in zvestobe zgodovinski resnici moramo.

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke v tehniki
izr. prof. dr. Andrej Kitanovski

Izredni profesor doktor Andrej Kitanovski je zaposlen na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo usmerja predvsem v razvoj novih, energetsko učinkovitih tehnologij magnetnega hlajenja, ki so alternativa obstoječim kompresorskim hladilnim napravam.
V ocenjevanem obdobju je s sodelavci objavil 22 prispevkov v uglednih revijah, ki so bili več kot 350-krat citirani, in ima Hirschev indeks 10. Je soizumitelj pri štirih mednarodnih patentnih prijavah, dveh mednarodnih patentih in enem slovenskem patentu. Za priznano založbo Springer je s sodelavci napisal znanstveno knjigo Magnetocaloric Energy Conversion, ki bo izšla v kratkem ter je namenjena razvoju naprav magnetnega hlajenja in magnetnih toplotnih črpalk.
Od vseh dosežkov doktorja Kitanovskega je treba posebej poudariti njegov prispevek na področju novih konceptualnih rešitev za naprave magnetnega hlajenja in magnetne toplotne črpalke, ki temeljijo na novih konceptih prenosa toplote in termodinamike magnetnih procesov. Omenjene rešitve so pomemben temelj za nadaljnji razvoj te tehnologije. Zanimanje industrije dodatno nakazuje pomembnost teh dosežkov.

 

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v primerjalni književnosti in literarni teoriji
prof. dr. Janez Vrečko

Doktor Janez Vrečko je redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
V slovenski literarni zgodovini je Kosovelov primer med zelo zapletenimi, saj se je z njegovim morebitnim odnosom do ruskega konstruktivizma ukvarjalo veliko domačih in tujih raziskovalcev. Profesorju Vrečku je v monografiji o Kosovelu prvemu uspelo dokazati, da je Kosovel odlično poznal to avantgardistično gibanje, s tem pa je ovrgel tezo le o likovnem in arhitekturnem, ne pa tudi literarnem konstruktivizmu. Tako njegova raziskava razrešuje enega največjih sporov v slovenski literarni zgodovini.
Kosovel je s pomočjo konstruktivizma sintetiziral znanost in umetnost. Kot so ruski konstruktivisti sprejeli kategorije prostora, časa in gibanja, je tudi Kosovel v konsih polemiziral z evklidskim prostorom in uveljavil nov einsteinovski časoprostor, ki ga sam imenuje sferični prostor. S tem je svoje konse zavestno postavil ob bok berlinskim in ruskim konstruktivistom, sebe pa v nekem pismu imenoval slovenskega, sodobnega in evropskega.

 

 

Puhovo priznanje za razvoj podobnih bioloških zdravil filgrastim in pegfilgrastim ter prenos v proizvodnjo
prof. dr. Vladka Gaberc Porekar, mag. Tatjana Milunović, Ana Jesenko, dr. Simona Jevševar, dr. Maja Kenig, Sašo Tomše in Nebojša Furlan

 

Proizvodnja bioloških zdravil je eno najhitreje razvijajočih se področij sodobne farmacevtske industrije. Mešana skupina raziskovalcev Laboratorija za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta ter farmacevtskega podjetja Lek, d. d., je že pod vodstvom preminulega doktorja Viktorja Menarta razvijala postopke za pripravo podobnega biološkega zdravila filgrastim in kemijsko spremenjene različice pegfilgrastim. Inovativni postopki so omogočili prenos na industrijsko raven in prva generacija zdravila se že prodaja. Druga generacija, pegfilgrastim, katere pridobivanje je skupina nagrajencev uspešno prenesla v proizvodnjo v Mengšu, je končala klinična preizkušanja. Visoko strokovno znanje, ki ga je Lek pridobil v sodelovanju s slovenskim akademskim okoljem in ga ob Novartisovem prevzemu leta 2002 izkazoval z lastnim razvojem bioloških zdravil, je omogočilo, da je danes v razvoju in proizvodnji podobnih bioloških zdravil v Mengšu zaposlenih več kot 250 ljudi, kar je več kot desetkratnik števila zaposlenih ob prevzemu.
Dosežek skupine nagrajencev je zgled prenosa skupnih raziskovalno-razvojnih dosežkov slovenske industrije in akademskega okolja v industrijsko proizvodnjo.
 
Puhovo priznanje za razvoj novega sistema za stiskanje grozdja z avtomatiziranim dodajanjem enoloških sredstev med samim stiskanjem grozdja
dr. Klemen Lisjak

Doktor Klemen Lisjak je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije in višji predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. Raziskovalno in strokovno se ukvarja z aromatiko grozdja in vina, vpeljavo analiznih metod ter z novimi tehnologijami predelave grozdja.
Dosežki doktorja Klemna Lisjaka kažejo na prenos novega znanja v prakso pri vpeljevanju naprednejših tehnologij v pridelavi vina. V sodelovanju s podjetjem Škrlj, d. o. o, so razvili nov, inteligentni in tehnološko izboljšan sistem stiskanja grozdja, ki omogoča avtomatsko in natančno odmerjanje enoloških sredstev v boben stiskalnice že med samim stiskanjem grozdja. S tem se izboljša kakovost mošta, predvsem frakcij višjih nadtlakov. Rezultat razvoja je nova stiskalnica UltraPRESS, pri kateri sta sistem odmerjanja in inteligentni krmilnik novost na svetovnem trgu. Za to razvojno delo je bil podeljen nacionalni patent, v obravnavi pa je tudi mednarodni. Dosežke sodelovanja je podjetje Škrlj, d. o. o., uporabilo za optimiziranje opreme in tehnologije stiskalnic, kar je povečalo njegovo proizvodnjo ter dvignilo raven ponudbe na domačem in svetovnem trgu.