NOVICA

15. 4. 2014

Na MIZŠ predstavili spremenjeni predlog novega Zakona o visokem šolstvu

Na MIZŠ je bila 15. aprila novinarska konferenca, na kateri je bil javnosti predstavljen spremenjeni predlog novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1). O zakonu so spregovorili: dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Mirko Pečarič, državni sekretar MIZŠ, dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani, dr. Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem in Žiga Schmidt, predsednik Študentske organizacije Slovenije.


Minister dr. Pikalo je uvodoma poudaril, da je predlog zakona dober, da gre v smeri izboljševanja razmer za študente in zaposlene ter da je nastal v sodelovanju z vsemi visokošolskimi deležniki. »Nikakor ne uvajamo šolnin,«  je poudaril dr. Pikalo in nadaljeval: »Izboljšujemo možnosti za prehodni študij in za bodoče študente. Ne pristajamo več na to, da bi posamezni študenti morali plačevati za študij, ki ga ne dobijo v celoti, govorim o izrednem študiju. Omejujemo torej anomalije v visokem šolstvu.« Sicer pa gre pri ZViS-1 tudi za vprašanje akreditacij, kakovosti  ter kako bo visoko šolstvo delovalo v prihodnje.


V naslednjih dneh bomo predlog zakona še usklajevali s sindikati, je napovedal minister, nato pa ga poslali v medresorsko usklajevanje in za tem na vlado. Vmes bo o predlogu zakona razprava tudi na senatih univerz, obravnaval ga bo tudi  še Svet za visoko šolstvo.


Glede napovedanega protesta proti ZViS-1 je minister dejal, da so vsi, ki sodelujejo na tej novinarski konferenci, zelo jasno proti šolninam in proti privatizaciji visokega šolstva. S protestniki smo torej na isti strani, je sklenil.


Dr. Pečarič je nato predstavil nekatere poudarke iz zakona. »V ZViS-1  smo vpeljali poleg rektorske konference tudi študentsko. Uvajamo skrajšan postopek akreditacije s strani tistih zavodov, ki so že akreditirani. Študijski programi, visokošolski  in univerzitetni, se združujejo  v dodiplomske študijske programe, ki se bodo razlikovali zgolj po vsebini, saj bodo eni usmerjeni bolj teoretično, drugi pa bolj v prakso. Dodan je tudi postopek glede nove zaposlitve visokošolskih učiteljev. Zakon jim daje večjo možnost izbora najboljših kadrov. V zakonu se izenačujeta raziskovalna in visokošolska pedagoška  dejavnost. V okvir javne službe smo pripeljali tudi tretjo stopnjo, pod pogoji, ki jih bodo določali javni razpis in potrebe na trgu dela,« je dejal dr. Pečarič. Proračunska sredstva se bodo namenjala tudi za druge t.i. nacionalne naloge, ki jih zahtevajo drugi predpisi, od dodatka za dvojezičnost, do dodatka za študente s posebnimi potrebami. Jasneje so ločene tudi pristojnosti MIZŠ do NAKVIS. Kot izhodišče za financiranje pa je določeno leto 2011, to je zadnje leto, ki je še ubežalo recesiji.

 

Tudi rektor Univerze v Ljubljani je dejal, da pozdravlja tiste spremembe, ki so v predlogu zakona nastale na področju financiranja, relativno zadovoljni  so z rešitvijo rabe tujega jezika v visokem šolstvu. Pozdravljajo tudi spremembe na področju zaposlovanja, saj bo sistem dovolj odprt in prožen. Pozdravljajo pa  tudi varovalke, ki gredo v smeri tega, da se vsem zagotavlja možnost brezplačnega študija enkrat v življenju.


Rektor dr. Marušič je dodal, da sta v zakonu zadovoljivo urejena vzporedni in  zaporedni študij, saj ju ZViS-1 omogoča. Bolje pa je urejen tudi sistem financiranja.


Žiga Schmidt, predsednik ŠOS, je obstoječo visokošolsko zakonodajo ocenil  kot neustrezno, zastarelo, zato so v dialogu z MIZŠ aktivno sodelovali pri pripravi novega zakona. Trenuten predlog je korak v pravo smer, je dejal Schmidt, saj končno sistemsko ureja financiranje visokega šolstva, povečuje avtonomno delovanje univerz v smeri načrtovanja razvoja visokega šolstva in še vedno ohranja brezplačno šolstvo enkrat v življenju, za vsakogar, na rednem študiju na prvi in drugi stopnji.