Skoči na vsebino

NOVICA

2. 12. 2015

Danes in jutri na MIZŠ mednarodna konferenca s področja visokega šolstva

2. in 3. decembra 2015 poteka v prostorih MIZŠ (Masarykova 16, Ljubljana) mednarodna konferenca s področja visokega šolstva z naslovom »Umeščanje Slovenije v evropski visokošolski prostor«, ki jo organizira Študentska organizacija Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Konferenca je namenjena soočenju in predstavitvi različnih pogledov na razvoj slovenskega visokega šolstva. V sklopu konference bodo udeleženci med drugim razpravljali o študijskih razmerah in socialno-ekonomskem položaju, o socialni dimenziji evropskega visokošolskega prostora, o kakovosti visokega šolstva ter o učnih izidih in financiranju visokega šolstva.


Mednarodne konference se je danes udeležila tudi ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, ki je imela pozdravni nagovor. Kot je dejala ministrica v nagovoru, je visokošolski sistem vedno bil na svojstven način povezan z mednarodnim prostorom, bodisi z raziskovalnim delom posameznikov, pedagoškim izobraževanjem, izmenjavo dobrih praks ali širšega umeščanja znanja v evropski in svetovni prostor."Družba znanja nikoli ne nastane brez dobrega sistema izobraževanja. Zato v tem duhu želimo tudi skupaj s študenti odpirati teme in izmenjati stališča kaj bi morali in moramo storiti in na kakšen način se lahko konstruktivno povezujemo, da gradimo odličnega evropskega diplomanta, ki ima priložnosti na trgu dela." Ob tem je ministrica poudarila, da znanje mora imeti dobro podporo, dovolj virov za svoj razvoj, ne le finančnih, ampak predvsem kadrovskih - tiste kritične mase populacije, ki zavzeto in odgovorno zre v prihodnost." 

 

Ministrica je poudarila, da je evropski visokošolski prostor danes močno vpet v aktualno družbeno dogajanje, za katerega se zdi, da nas vodi na rob velikih sprememb. "Zato je še posebej zdaj pravi trenutek za odprtost slovenskega visokošolskega prostora, za okrepitev študentske, pedagoške in raziskovalne mobilnosti, in še posebej za krepitev prepletenosti med znanostjo, raziskovanjem in gospodarstvom v katerega je visokošolski sistem še kako vpet. Pomembno je tudi, da v intstitucijah znanja spodbudimo zaposlovanje mednarodnih kadrov, torej tistih mednarodnih nosilcev znanja, ki so doprinos k večji kakovosti pedagoškega ali znanstvenoraziskovalnega dela." Ob tem je ministrica poudarila, da mora biti izobraževanje dostopno vsem, še posebej depriviligiranim skupinam ljudi.

Po besedah ministrice si bomo na MIZŠ prizadevali za zagotovitev takih podpornih okolij,kjer bo prostor študentov fleksibilnejši, kjer bo še več izbirnosti in možnosti za njihov karierni razvoj in da bodo študenti znali krepiti predvsem tiste kompetence, ki so ključne na trgu dela.

 

»Doseganja terciarne izobrazbe v Sloveniji je nad povprečjem  EU, vključenost v visokošolsko izobraževanje med mladimi je med najvišjimi v Evropi, v zadnjem času narašča tudi zaposlovanje med mladimi. Zavedamo pa se, da bo potrebno narediti še več, predvsem za večji prehod mladih na trg dela. To postaja ključen cilj, ne le v Sloveniji, temveč tudi na ravni EU. Rezerve so tudi v povezovanju institucij znanja: univerz, visokošolskih zavodov, raziskovalnih inštitutov. In prav v novi finančni perspektivi bomo tem področjem namenili precejšno pozornost," je dejala ministrica in dodala, da se ta vlada zaveda pomena vzgoje in izobraževanja ter znanosti, zato je področja umestila med prioritetna, kar izkazuje tudi s sredstvi, ki jim jih namenja v letih 2016 in 2017. »Že avgusta letos je vlada sektorju visokega šolstva in znanosti dodatno namenila 5,5 milijona evrov. Za omenjeni področji je tudi pri pripravi novega proračuna predvidela dvig sredstev in s tem obrnila trend financiranja navzgor.

Ministrica se je v nagovoru dotaknila tudi nedavnega zasedanja Sveta  EU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport v Bruslju, kjer so ministrice in ministri veliko pozornosti namenili mobilnosti, migrantom, njihovem vključevanju v družbo, sobivanju. »Strinjali pa smo se, da se mladi morajo vključiti v medkulturno izmenjavo in oblikovati dodatna partnerstva, pri čemer bo igral pomembno vlogo program Erasmus +, ki že v letu 2016 namenja dodatna sredstva za razvoj skupnih strategij in pristopov ter za podporo nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju aktivnega državljanstva.«

Ob koncu je ministrica še dejala, da so za lažje vključevanje študentov na trg dela pomembne tudi razne oblike kariernega svetovanja, ki omogočajo učinkovito načrtovanje karierne poti študentov od vpisa do zaposlitve ter bolj celovito informiranost delodajalcev o programski ponudbi visokošolskih zavodov ter o doseženih kompetencah študentov. Vzpostavljen je tudi Evidenčni in analitski informacijski sistem za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji - eVŠ, ki pomeni eno od tistih podpornih okolij, ki krepi vedenje o dogajanju v študentski populaciji.